SEM, 17. april ― Razstava MASKE: Od rituala do karnevala v SEM na enem mestu povezuje bogato dediščino slovenskih pustnih skupin. Mag. Adela Pukl, kustosinja za duhovno kulturo v SEM in soavtorica razstave MASKE: Od rituala do karnevala, v videu predstavlja, kako številne tradicionalne pustne skupine delijo pustne like na ta lepe in ta grde. Ta dvojnost izvira iz ambivalence prednikov, ki so bili dobri ali hudobni, lahko tudi lepi ali grozljivi. Med ta grde lahko štejemo tudi »kožuharje« in / ali antropoidne like (hodijo po dveh nogah, a imajo živalsko glavo in opravo). Maska ali kapa je lahko izdelana iz kožuha (kurent, vrbiški črni lovec), iz lesa (škoromat, drežniški in ravenski pust) ali aluminija (liški pust) in / ali obdana s kožuhom. Lahko so oblečeni v kože, nekateri pod njimi nosijo srajco in z različnimi trakovi pošite hlače. Večina ima oprtane zvonce, na glavi različne rogove in v rokah različne rekvizite (klešče, ježevko, nogavico s pepelom). S svojo simbolno funkcijo sta med najpogostejšimi in najpomembnejšimi liki ženin in nevesta. Poroko in mladoporočenca ponekod simbolizirajo liki ta lepih, drugod ta lepi predstavljajo gospodo. Nastopajo v parih, smejo pa tudi vstopati v hišo. Vabljeni v SEM na ogled razstave MASKE: Od rituala do karnevala #naprejvpreteklost #muzejinskupnosti #dediščinapovezuje #muzejbrezmeja

SEM, 17. april ― V okviru akcije #naprejvpreteklost predstavljamo zgodbo, kako muzejski predmeti gradijo mostove med celinami in ljudmi. SEM je na začetku leta 2025 pridobil pomembno zbirko predmetov iz Tanzanije, ki jo je zbral Stanko Grom, Slovenec, ki je tam živel in delal med letoma 1937 in 1961. Da bi bolje razumeli izvor zbirke in njen pomen danes, muzej sodeluje s tanzanijskim kustosom in umetnikom. Eliabom Mbonimpo. Eliabu je marca in aprila raziskoval na lokacijah, kjer je deloval Grom, ter se povezoval z lokalnimi skupnostmi, da bi zbral informacije o zgodovini plantaž sisala in rudnika svinca.  Vaščanom je pokazal fotografije predmetov iz muzejske zbirke, ti pa so mu podali dragocen vpogled v njihovo izdelavo in funkcijo. S tem procesom muzej postaja prostor brez meja, kjer se srečujejo različni svetovi in skupnosti. V videu si lahko ogledate nekaj utrinkov z njegovega terenskega dela. Eliabu bo maja in junija obiskal SEM, kjer bomo skupaj zasnovali razstavo. Eliaba boste lahko srečali tudi na vodstvih po razstavi in umetniških delavnicah. #naprejvpreteklost #muzejinskupnosti #dediščinapovezuje #muzejbrezmeja --------------------------------------------------------------------- Pobudo TheMuseumLab CollabFund financira Kulturstiftung des Bundes (Nemška zvezna kulturna fundacija) in Beauftragter der Bundesregierung für Kultur und Medien. (Pooblaščenec nemške zvezne vlade za kulturo in medije).

SEM, 15. april ― Slovenski etnografski muzej se ponovno pridružuje Skupnosti muzejev Slovenije pri akciji #naprejvpreteklost. Teme letošnje akcije so muzeji povezujejo razdeljeni svet, muzeji in skupnosti, dediščina povezuje ter muzej brez meja. V tednu med 13. in 19. aprilom 2026 na spletni strani in družbenih omrežjih objavljamo zanimive zgodbe, fotografije, kratke videe ter predstavljamo muzejske zbirke in muzejski vsakdan. Program spletnih dogodkov v SEM: Ponedeljek, 13. 4., ob 9.00 Dediščina povezuje: Nagličeva dediščina skozi pogled Suhadolnika objava fotografij, dostopno na Facebooku, Instagramu in spletni strani Sreda, 15. 4., ob 9.00 Po sledeh tanzanijske zbirke z Eliabom Mbonimpo video objava, dostopno na Facebooku, Instagramu in spletni strani Četrtek, 16. 4., ob 9.00 Romska dediščina in pomen krepitve identitete ter ohranjanja dediščine v romski skupnosti objava fotografij, dostopno na Facebooku, Instagramu in spletni strani Sobota, 17. 4., ob 9.00 Ta lepi in ta grdi skupaj v SEM  video objava, dostopno na Facebooku, Instagramu in spletni strani

SEM, 8. april ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila. Tokrat sta jih pripravila umetnointeligenčna pripomočka; prvi opis je pripravil Copilot, drugega pa Gemini.  Simboli Slovenije in njene posebnosti (Cankarjeva založba, 2025) Knjiga ponuja svež, sodoben pogled na slovenske simbole in kulturne posebnosti. Namesto klišejev prinaša premišljene razlage, ki povezujejo zgodovino, identiteto in vsakdanjo kulturo. Vizualno bogata in jasno napisana je idealna za bralce, ki želijo Slovenijo razumeti globlje in celoviteje. Ta monografija predstavlja celovit pregled vizualnih in vsebinskih elementov, ki oblikujejo slovensko identiteto. Knjiga ne obravnava le uradnih državnih simbolov, temveč se poglobi v kulturno dediščino, naravne znamenitosti in specifične običaje, ki Slovenijo ločijo od sosednjih držav. Je dragocen vir za razumevanje, kako so se skozi zgodovino izoblikovali simboli, kot so Triglav, lipov list ali specifični arhitekturni elementi, ter kakšen pomen imajo v sodobni družbi. Ghosts, trolls and the hidden people : an anthology of Icelandic folk legends (Reaktion books, 2025)  Antologija prinaša izjemen izbor islandske folklore – od duhov in trolov do skrivnostnega skritega ljudstva. Zgodbe so predstavljene avtentično, a berljivo, spremna besedila pa odlično osvetlijo kulturno ozadje. Knjiga je privlačna tako za ljubitelje mitologije kot za bralce, ki iščejo drugačen, severnjaško skrivnosten literarni svet. Antologija prinaša očarljiv in hkrati srhljiv vpogled v bogat svet islandske ljudske domišljije. Knjiga združuje zgodbe o huldufólk (skritih ljudeh), gorskih trolih in nemirnih duhovih, ki so stoletja oblikovali islandsko kulturo in njihov odnos do surove narave. Avtorji skozi zgodovinsko analizo in prevode izvirnih pripovedk raziskujejo, zakaj so te legende še danes tako močno zasidrane v zavesti Islandcev in kako so vplivale na njihovo literaturo in umetnost. Stojan Kerbler (Pokrajinski muzej Ptuj

SEM, 31. marec ― Študentke in študente vabimo, da se pridružijo skupini muzejskih informatorjev v Slovenskem etnografskem muzeju. Študentsko delo obsega sprejem obiskovalcev na muzejski recepciji in v Trgovini SEM, vodenje skupin po razstavah, sodelovanje pri ustvarjalnih delavnicah, prisotnost v razstavišču, pomoč pri odprtjih, drugih dogodkih v muzeju ipd.  Prijave, ki naj vsebujejo spremno pismo (do ene A4 strani), zakaj se želite priključiti študentski ekipi SEM, zbiramo do srede, 15. aprila 2026. Prednost imajo študentke ter študenti etnologije in kulturne antropologije. Prijave in informacije: Katarina Nahtigal E. katarina.nahtigal@etno-muzej.si

SEM, 23. marec ― V Register nesnovne kulturne dediščine je bila vpisana nova enota nesnovne kulturne dediščine, že 138. po vrsti  – Džezovsko igranje.  Jazz je zlitje afriških in evropskih glasbenih tradicij. Zanj so značilni sinkopirani ritmi, dinamična orkestracija in improvizacija. Od 20. let 20. stoletja je temelj razvoja slovenske popularne glasbe. Izvajajo ga manjše in večje zasedbe. Ob enoti je bil evidentiran en nosilec  - Big Band RTV Slovenija.  Big Band RTV Slovenija deluje neprekinjeno od leta 1945 in je ena najstarejših tovrstnih zasedb na svetu. Za začetke delovanja je v največji meri zaslužen dirigent in komponist Bojan Adamič (1912–1995). Plesni orkester Radia Ljubljana, kot se je orkester takrat imenoval, je Adamič vodil do leta 1961. Takrat je za dirigentsko palico prijel Jože Privšek (1937–1998) in Plesni orkester Radia Ljubljana popeljal v najvišji kakovostni razred. V tem času se je orkester preimenoval v Big Band RTV Ljubljana, po osamosvojitvi Slovenije pa v Big Band RTV Slovenija. Leta 1992 je vodstvo orkestra prevzel Lojze Krajnčan, poleg njega pa še Petar Ugrin, Milko Lazar, Emil Spruk in drugi. Danes je Big Band RTV Slovenija močno pomlajen. Večina njegovih članov prihaja z džezovskih akademij v tujini in vsi so virtuozi na svojih instrumentih. Umetniško vodstvo je leta 2002 prevzel Hugo Šekoranja, od leta 2014 pa je vodstvo kolektivno, s tedanjim vodjo enote Glasbene produkcije Patrikom Greblom in umetniškim vodstvom Big Banda, sestavljenim iz štirih članov orkestra.  Znanja, ki jih posamezni glasbeniki prinašajo kot člani orkestra in širijo v skupnem muziciranju, so izjemno pomembna živa izkušnja za mlade džezovske glasbenike. Vrhunske veščine izvajanja in širina estetskih vrednot povezujejo popevko, plesno glasbo, različne improvizacijske sloge in kulturo sodelovanja s posameznimi ustvarjalci in poustvarjalci kakor tudi z različnimi ansambli in orkestri. O primarnem poslanstvu Big Banda RTV Slovenija – ohranjanju slovenske glasbene produkcije na