The Nightingale (2018)

The Nightingale (2018)

Filmski kotiček, 27. januar ― Aisling Franciosi in The Nightingale (2018), © 2019 - IFC Films Slovenski naslov: - Država: Avstralija Jezik: angleščina Leto: 2018 Žanri: avantura, drama, triler Dolžina: 136' ,  Imdb Režija: Jennifer Kent Scenarij: Jennifer Kent  Igrajo: Aisling Franciosi, Baykali Ganambarr, Sam Claflin, Damon Herriman, Harry Greenwood, Ewen Leslie Tasmanija je otok, približno trikrat večji od Slovenije, ki leži kakih 250 kilometrov južno od Avstralije. V letu 1825, v katerem teče naša pripoved, so ta del avstralskega ozemlja poznali pod imenom Van Diemenova dežela, kakih 30 let kasneje pa je otok dobil današnje ime. Za boljše razumevanje naslovne zgodbe je dobro poznati vsaj nekaj zgodovinskih dejstev. Otok je na začetku 19. stoletja postal britanska kazenska kolonija, kamor so iz Evrope deportirali kaznjence različnih kalibrov. Sprva so na otok pošiljali zgolj moške, kasneje so tja začeli pošiljati tudi ženske, zato je po nekaterih ocenah v določenem obdobju razmerje med žensko in moško populacijo bilo zelo neugodno (1 proti 8). To prizorišče in ta zgodovinski trenutek si je za postavitev svojega drugega celovečerca izbrala avstralska režiserka in scenaristka Jennifer Kent, ki se je pred šestimi leti odmevno predstavila na festivalu Sundance s prvencem Babadook (The Babadook). Njeno ime s(m)o podčrtali mnogi in po daljši pavzi je naposled tukaj drugi film, s katerim se je režiserka, po moji oceni, predstavila v še boljši luči. Filmi, kakršen je naslovni, se ne zgodijo čez noč – so rezultat dolgotrajnega raziskovalnega dela, temeljitih priprav in jasne vizije avtorja, kaj s svojim delom želi povedati. V fokusu naslovnega sta dva ključna motiva. Prvi je položaj ženske v obravnavanem obdobju, drugi pa odnos belih kolonizatorjev do avtohtonega ljudstva. Zgodba teče v času t.i. črne vojne (1820-1832), s katero so britanski kolonialisti prevzeli kontrolo nad Tasmanijo in z obličja zemlje skorajda v celoti izbrisali aboriginsko ljudstvo. Britanski genocid na
Portrait de la jeune fille en feu (2019)

Portrait de la jeune fille en feu (2019)

Filmski kotiček, 23. januar ― aka Portrait of a Lady on Fire Adele Haenel in Portrait de la jeune fille en feu (2019), Foto: Imdb Slo naslov: Portret mladenke v ognju Drugi naslovi: Portrait of a Lady on Fire Država: Francija Jezik: francoščina Leto: 2019 Dolžina: 141',  Imdb Žanri: drama, romantični Režija: Celine Sciamma Scenarij: Celine Sciamma Igrajo: Adele Haenel, Noemie Merlant, Luena Bajrami, Valeria Golino Portret mladenke v ognju je eden izmed filmov, o katerem se je vse od lanske premiere v Cannesu upravičeno veliko govorilo. Naslovni je mesto na Azurni obali zapustil z nagrado za scenarij in queer palmo (nagrado namenjeno najboljšemu filmu z LGBT tematiko), ustvarjalci pa so do danes v svoje vitrine pospravili skoraj trideset festivalskih nagrad. Značilnost filmov francoske režiserke in scenaristke Céline Sciamma (Vodne lilije, Pobalinka, Banda punc) je ženski pogled in tudi njen četrti celovečerec je še en odločen korak v tej smeri.    Feministična nota je to pot podčrtana v zgodbi postavljeni v drugo polovico 18.stoletja. Na otoček v francoski Bretaniji prispe mlada slikarka Marianne z nalogo naslikati portret grofičine hčerke Heloise. Naloga je nekoliko zapletena, saj Heloise ne želi biti naslikana, zato ji mlada slikarka sprva ne sme razkriti prave narave njenega obiska. Portret je že poskušal naslikati nek drug slikar, vendar se je poskus zaradi Heloisinega nesodelovanja izjalovil. Mladenka idejo o portretu zavrača ker grofica namerava portret poslati snubcu v Milano, ki naj bi se po ogledu umetnine odločil, ali jo želi vzeti za ženo. V resnici se je Heloise v nezavidnem položaju znašla po smrti starejše sestre, ki je namesto odhoda v Italijo raje izbrala skok z visokega obmorskega klifa. Grofica je zato v drugo bolj previdna – hčerko vseskozi nadzoruje, Marianne pa mora delati pot krinko hčerkine družabnice. Toda razmerje med slikarko in portretiranko se po začetni zadržanosti začne razvijati v nepričakovani smeri. Adele Haenel & Noemie Merlant i
Moj najboljši profil

Moj najboljši profil

MMC Gledamo, 19. januar ― Moj najboljši profil, ki se izmenično poigrava z elementi melodrame in psihološke srhljivke o spolni obsedenosti, je v prvi vrsti melanholičen komentar osamljenosti urbanih življenj, kjer so družbena omrežja še zadnja iluzija resničnega stika s soljudmi.
Bad Boys for Life (2020)

Bad Boys for Life (2020)

Filmski kotiček, 16. januar ― Will Smith and Martin Lawrence in Bad Boys for Life (2020), Foto: Imdb Slovenski naslov: Podli fantje za vedno Država: ZDA Jezik: angleščina Leto: 2020 Žanri: akcija, komedija, krimi Dolžina: 123' ,  Imdb  Režija: Adil El Arbi, Bilall Fallah Scenarij: Joe Carnahan, Chris Bremner, George Gallo Igrajo: Will Smith, Martin Lawrence, Vanessa Hudgens, Alexander Ludwig, Charles Melton, Paola Nunez, Kate Del Castillo, Nicky Jam, Joe Pantoliano Četrt stoletja po prvem filmu iz franšize Slabi fantje in sedemnajst let po drugem filmu, detektiva Mike Lowrey in Marcus Burnett ponovno jezdita skupaj. Uresničitev projekta Slabi fantje 3 ima zelo dolgo brado, saj so pomembni igralci te zgodbe v zadnjem desetletju večkrat namignili, da lahko pričakujemo nove pustolovščine dveh detektivov miamijske policije.    Will Smith več ni del hollywoodske igralske smetane, pozabljenega Martina Lawrenca pa je iz naftalina potegnil Harmony Korine, ki mu je v lanskoletnem Kralju plaže (The Beach Bum) namenil manjšo vlogo. Lahko bi rekli, da je tretji del franšize projekt, ki sta ga za revitalizacijo njunih karier potrebovala oba glavna igralca. In obujanje franšize bo, sodeč po toplem sprejemu občinstva na razprodani premierni projekciji v ljubljanskem Koloseju, zadetek v polno. Detektivski duo se je vedno znal prikupiti publiki na vseh zemljepisnih širinah in dolžinah, manj zadovoljni pa so praviloma bili kritiki, ki v prvih dveh filmih niso videli presežka. Vsekakor je priporočljivo, da v kino ne vstopimo s (pre)velikimi pričakovanji in potem utegne vse skupaj biti nekoliko bolj zabavno. Ob tem in podobnih akcijskih spektaklih s poudarjeno komično komponento vodotesnost zgodbe in zapletov, ki poganjajo dogajanje, vendarle ni najpomembnejši dejavnik.  Malce zarustanemu detektivskemu tandemu tokrat nasproti stoji skrivnostni morilec, ki ga nad Mika, in še nekatere uslužbence policije, pošlje mehiški narko kartel. Mehika je znana po kartelih in telenovelah, zato naj
1917 (2019)

1917 (2019)

Filmski kotiček, 14. januar ― George MacKay in 1917 (2019), Foto: Imdb Slovenski naslov: 1917 Država: VB, ZDA Jezik: angleščina Leto: 2019 Žanri: drama, vojni Dolžina: 119' ,  Imdb  Režija: Sam Mendes Scenarij: Sam Mendes, Krysty Wilson-Cairns Igrajo: Dean-Charles Chapman, George MacKay, Daniel Mays, Colin Firth, Andrew Scott Sedma umetnost je prvo svetovno vojno vedno nekoliko zapostavljala, vsaj iz stališča števila posnetih filmov, saj so se filmarji raje odločali za zgodbe postavljene v čas druge svetovne vojne. Večja časovna distanca in številni objektivni razlogi (manj izvirnih gradiv iz časopisnih, knjižnih in dokumentarnih virov) so nedvomno nekoliko skrčili interes ustvarjalcev za vojne zgodbe iz tega obdobja. Zato ne preseneča, da je večina najboljših filmov o prvi svetovni vojni posneta v prvi polovici dvajsetega stoletja, četudi smo tudi v drugi polovici prejšnjega stoletja dobili nekatere klasike kot so: Kubrickove Steze slave, Leanovega Lawrenca Arabskega, Weirov Gallipoli... Glede na zmagoslavje na zlatih globusih (nagradi za najboljši film in režijo) in številne oskarjevske nominacije si je takšen status že zagotovil tudi osmi celovečerec Sama Mendesa. Angleški oskarjevec (Lepota po ameriško) se je o prvi svetovni vojni veliko pogovarjal s svojim dedkom in rezultat teh pogovorov je scenarij, ki ga je spisal skupaj s ko-scenaristko Krysty Wilson-Cairns. Na tem mestu mogoče ni odveč poudariti, da plod njunih naporov sam po sebi ni nobeden scenaristični presežek, ampak dokaj preprosta, linearna pripoved. Dva mlada britanska vojaka Blake (Dean-Charles Chapman) in Schofield (George MacKay) se nepričakovano znajdeta pred izjemno nevarno, morda celo nemogočo nalogo. Komunikacija z enim izmed bataljonov britanske vojske je pretrgana in 1600 mož pod poveljstvom ambicioznega polkovnika bo kot kaže padlo v past, ki so jo s strateškim umikom nastavili Nemci. Njuna naloga je prebiti se skozi nevarno nikogaršnje ozemlje in poveljniku enote dostaviti ukaz o preklicu pla
še novic