Čudesa cirkusa: alegorija, včasih kratka, včasih še krajša

Čudesa cirkusa: alegorija, včasih kratka, včasih še krajša

Konteksti (Tomaž Bešter), 19. junij ― vir slike: malinc.si Kmalu bo minilo leto, odkar sem se prvič srečal z žanrom mikrofikcije. Izjemno kratke, včasih tudi enostavčne zgodbe, ki s svojo asketsko impresijo naredi odtis časa, prostora in dogajanja v njem, so res nekaj posebnega. V resnici sem postal velik ljubitelj tega, kako lahko s pomočjo tišine, ki sledi kratkemu tekstu avtor ustvari praznino, kamor se s svojo domišljijo, izmišljijo ali družbenim kontekstom naseli bralčeva zavest, ki zgodbo izpelje do konca. Pravzaprav, če dobro pomislim, gre najbrž za ultimativno pogovorno fikcijo, v kateri moramo tvorno sodelovati predvsem bralci. Brez praznine, ki jo mikrofikcija ustvarja, bi vse skupaj klavrno propadlo natanko tako, kot propade standup brez smeha, v katerem je končna stična točka med komikom in poslušalcem. In občasno tudi ta kratka kratka proza spominja na standup. Hitra priprava, povsem brez odvečnih besed in na koncu izjemen punchline, ki obrne vse skupaj na glavo ali pa poveže povedano v povsem drugačni luči, skozi zrcalni odblisk pomeče v bralčevo srce grozljivo spoznanje o svetu, družbi in v končni fazi seveda tudi o sebi. Tu nekje je doma tudi Ana María Shua. Z letnico 2017 je pri založbi Malinc, v prevodu Ave Zupančič (v knjigi je tudi njena odlična spremna beseda), izšla njena zbirka mikroproze Fenómenos de circo, Čudesa cirkusa. V zbirki na okoli 150 straneh najdemo skoraj natanko toliko naslovov zgodb. Vse imajo skupno točko v cirkusu. Pa v resnici še najmanj govori o cirkusu kot takem. Takole, na prvi vtis, gre za zgodbe, kjer Shua ponovi Shakespearovo metaforo iz Kakor vam drago, v katerem Jaques izreče tisto slavno Ves svet je oder in moški vsi in ženske le igralci nastopajo in spet odhajajo. Dasiravno je slavni dramatik govoril o postajah človekovega življenja, sta si eno s Shuo v alegorični identiteti sveta, ki je oder in ljudi, ki so le igralci na tem odru. V svojih zgodbah izrablja fenomen cirkusa z vsemi pozitivnimi in negativnimi pritiklinami, lepotami in tragedijo
Kisli

Kisli

Radio Študent, 13. junij ― Dramatičen konec sezone je končno prišel. V Drami bi pričakovali vseskozi dramatično leto, sezono, dneve ... pa četudi vse skupaj ni bilo preveč dramatično. Konec maja se je zdaj že 5. leto zapored odvil Drama Festival. Glede imena si očitno niso belili glave. Ali pa so z izbiro še preveč dramatični? Drama Festival je namreč ...
Perfectos desconocidos (2017)

Perfectos desconocidos (2017)

Filmski kotiček, 12. junij ― aka Perfect Strangers Slo naslov: - Angleški naslov: Perfect Strangers Država: Španija, Italija Jezik: španščina Leto: 2017  Dolžina: 97' ,  Imdb Žanri: komedija Režija: Álex de la Iglesia Scenarij: Álex de la Iglesia, Paolo Genovese Igrajo: Belén Rueda, Eduard Fernández, Ernesto Alterio, Juana Acosta, Eduardo Noriega, Dafne Fernández, Pepón Nieto Novih filmov se praviloma lotevam z minimalnim predznanjem, o vsebini in ostalih spremljajočih informacijah želim vedeti čim manj. Novi film Alexa de la Iglesie (Dan zveri, Žalostna balada za trobento) kljub njegovi slabši formi v zadnjem obdobju, s seboj vedno nosi obet zanimivega filmskega doživetja. S to idejo sem se lotil Popolnih tujcev ne vedoč, da gre za rimejk italijanske uspešnice enakega naslova, ki jo je pred dvema letoma posnel Paolo Genovese. Jedro zgodbe je večerja skupine prijateljev. Sedem ljudi se zbere v stanovanju zakonskega para (razen samskega profesorja športne vzgoje so vsi ostali udeleženci zakonski pari), ob dobri hrani in žlahtni kapljici se za mizo hitro vname živahna debata. Smo v eri odvisnosti od mobilnih naprav in v skladu s to ugotovitvijo teče tudi ta družabni večer. Nekdo predlaga, da vsi na mizo postavijo svoje telefone in privolijo v razkritje vseh klicev in sporočil, ki jih bodo prejeli do konca večera. Tako so tudi tisti, ki v igrici niso želeli sodelovati, postavljeni v nezavidljiv položaj, saj bi zavrnitev pomenila, da nekaj skrivajo pred svojimi partnerji. In tako smo prišli do zapleta. Najprej so razkrite drobne skrivnosti in že v tej uvodni fazi ni težko uganiti, da se bodo stvari v nadaljevanju le še stopnjevale. Na dnevnem redu je ljubosumje, nezvestoba, seksualna usmerjenost in še kaj. In med tem, ko dogajanje v stanovanju počasi uhaja izpod nadzora, se zunaj dogaja krvav lunin mrk, ki bo krojil konec te zgodbe. Konec, ki je zamišljen tako, da naredi film. V računalniškem svetu ponovni zagon pomaga odpraviti in popraviti marsikakšno napako, toda Popolni tujci so t
Härte (2015)

Härte (2015)

Filmski kotiček, 8. junij ― aka Tough Love Slo naslov: - Angleški naslov: Tough Love Država: Nemčija Jezik: nemščina Leto: 2015 Dolžina: 89',  Imdb Žanri: biografija, drama, dokumentarni Režija: Rosa von Praunheim Scenarij: Jürgen Lemke, Nico Woche  Igrajo:  Andreas Marquardt, Marion Erdmann, Hanno Koffler, Luise Heyer, Katy Karrenbauer, Sascia Haj Härte (Tough Love) podpisuje nemški veteran indie produkcije in queer filma Rosa von Praunheim,  človek, ki je v svoji dolgi in uspešni karieri posnel več kot 70 dokumentarnih in igranih filmov. Tough Love je biografska drama, sicer mešanica dokumentarca in igranega filma, v katerem avtor pred kamero postavi Andreasa Marquardta (v Nemčiji ga bolje poznajo pod vzdevkom "Karate Andy"), človeka s pisano življenjsko zgodbo. Andy svojo izpoved začne z detajli iz otroštva, ki so nam, tako kot vsi dogodki iz preteklosti, posredovani skozi igrano, v črno-beli tehniki posneto rekonstrukcijo. Andyjevo otroštvo je najprej zaznamovalo očetovo nasilništvo, ki se je po nekaj letih končalo z ločitvijo staršev. Fantič se je z mamo preselil k starim staršem, vendar mu ta novi začetek ni prinesel srečnejšega otroštva. Očetovo fizično nasilje je kmalu nadomestilo materino spolno zlorabljanje, ki je do njegovega vstopa v puberteto kulminiralo v čisti pravo incestno razmerje. Najstnik je zato moral hitro odrasti, v tem procesu mu je v veliko pomoč bila njegova ljubezen do karateja. Fant je kmalu postal zelo dober karateist, ki se je že kot mlad najstnik dobro počutil na ulici. Njegove sposobnosti so hitro opazili ljudje iz kriminalnega miljea in po nekaj letih službovanja pri lokalnih poslovnežih sumljivega slovesa je Andy začel svojo zvodniško kariero. Njegov odnos s pripadnicami nežnejšega spola je v največji meri definiralo sovraštvo do matere, toda ne glede na ta hendikep in čustveno nedostopnost, je eni ženski uspelo najti pot do njegovega srca. V določenih trenutkih je težko razumeti, zakaj mu je Marion, dolgoletna partnerka in ena izmed njegovih pro
Neskončen stolp želv: o glasu, ki zapoveduje

Neskončen stolp želv: o glasu, ki zapoveduje

Konteksti (Tomaž Bešter), 6. junij ― vir slike: emka.si John Green je zvezda mladinske literature. V svojih delih je več kot uspešno uspel nagovoriti (tudi mlade) bralce s kombinacijo problemske tematike, izjemnimi dialogi in vživetjem v glave mladih junakov, ki razmišljajo naravno, večino časa svojim letom primerno, obenem pa starejšim to razmišljanje pokazal v luči opozorila, da jih ne gre podcenjevati. Z nekaterimi deli ni prestopil v navdušenje širšega občinstva, a nekaj je takšnih, s katerimi bo žel uspehe za vekomaj. Vse našteto, vpeto v neverjetno mojstrstvo pripovedi, je še danes tista, ki bo recimo Krive so zvezde pošiljala med najboljša mladinska dela, kadar koli napisana. Vedno znova in znova. Prav zato se zdi avtorstvo takšnega dela vedno tudi breme težkega poslanstva, ki vidi pričakovanja in sodi s težko roko. Ta kontaminacija spremlja tako vsa dela, ki jih bo Green napisal. Mednje sodi tudi Neskončen stolp želv (Turtles all the way down). Pred tedni je v zbirki Odisej pri Mladinski knjigi v prevodu Andreja Hitija Ožingerja prišel na naše police. V njem nam skozi pogled šestnajstletne Aze prikaže razpetost mladostnice navzven in navznoter, od očitnih do povsem skritih vojn; svoje pripovedovalske lovke vrže v njeno ljubezensko razmerje, odnos do prijateljice, mame in svoje obsesivne notranje gonje, s katero se neuspešno bojuje ves čas, vse skupaj pa je čisto malo začinjeno tudi z elementi detektivke in več razmišljanja o tem, kar se dogaja okoli glavne junakinje. Tudi o tem, koliko želv podpira svet. Tako dobro mi je od rok šlo biti otrok in tako grozno je bilo biti to, kar sem bila zdaj. Zgodba je sestavljena iz več plasti, v katerih je John Green želel zajeti vse, kar oblikuje Azo v njenem vsakdanjiku. Načeloma velja izjemno neproblematično dekle, ki živi sama s svojo mamo, profesorico v srednji šoli. Očeta je izgubila, izdalo ga je srce; mama pa se trudi z Azo zgraditi zdrav odnos, s svojo večinoma nevsiljivo radovednostjo stika z njo ne želi izgubiti, čeprav njeno zaščitništv
I Love You, Daddy (2017)

I Love You, Daddy (2017)

Filmski kotiček, 5. junij ― Louis C.K. and Chloë Grace Moretz, I Love You, Daddy (2017) Slo naslov: - Država: ZDA Jezik: angleščina Leto: 2017 Dolžina: 123',  Imdb Žanri: komedija, drama Režija: Louis C.K. Scenarij: Louis C.K., Vernon Chatman Igrajo: Louis C.K., Chloë Grace Moretz, Rose Byrne, Charlie Day, Edie Falco, Pamela Adlon, John Malkovich I Love You, Daddy je screwball komedija, avtorski projekt Louisa CK-ja, ki podpisuje scenarij in režijo, ter nastopa v glavni vlogi. To je CK-jev prvi celovečerec po slabotnem Pootie Tang iz leta 2001, ki ga je do nedavnega uspešni komik financiral z lastnimi sredstvi. V črno-beli tehniki posneti film je nadvse zabaven in provokativen hommage Woodyju Allenu, ki je po CK-jev priznanju krivde v več primerih spolnega nadlegovanja ostal brez redne distribucije. Pri tem je morda še najbolj zanimivo, da CK z I Love You, Daddy v obravnavo vzame teme, ki so ozko povezane z umetniškim in zasebnim življenjem človeka, ki mu CK z naslovno stvaritvijo nameni globok poklon. In če k temu prištejmo še kontroverzo, v katero je v času izida filma bil vpleten sam avtor, zgodba dobi še izrazitejši "woodyallenovski" vibe.  Glavni junak filma je uspešni scenarist Glen, ki je pravkar podpisal pogodbo za snemanje nove sezone uspešne tv serije in prejel naročilo za še en, povsem nov projekt. Glen je "vroč," z njim želijo delati tudi največje igralske zvezde in med njimi je tudi Grace (Rose Byrne), sicer dobra prijateljica Glenovega heroja in vzornika, režiserja Leslieja Goodwina (John Malkovich). Grace ga povabi na zabavo, na kateri dobi priložnost spoznati svojega idola Leslieja, ki se ga drži sloves moškega s prav posebnim okusom za ženske. Slavnega režiserja so namreč večkrat opazili v družbi mladih punc in mnoge izmed teh še niso prestopile praga polnoletnosti. Zdaj je najbrž prava priložnost za omembo Glenove živahne 17-letne hčerke Chine (Chloë Grace Moretz), ki je v zadnjem mesecu kar dvakrat šla na razvpiti "spring break." Ta podvig je usp
še novic