Sadeži pozabe

Sadeži pozabe

MMC Gledamo, 23. oktober ― Ko sem pred dnevi omenila kolegici, da si moram pred pisanjem obuditi občutke na film, ki sem si ga prvikrat ogledala že v okviru lanskega Liffa, mi je hudomušno odgovorila, da to pa res ni potrebno, saj prav take vendar že dobro leto in pol doživljamo.

Kot v filmu

Radio Študent, 18. oktober ― Če ste se v toku prejšnjega tedna sredi kakšnega kosila naključno vprašali, kako bivata slovenski in evropski avdiovizualni prostor in ali sta si že našla zavetje pred finančno negotovostjo, ste lahko odgovore ali, raje, poskuse odgovorov na svoje goreče preizpraševanje slišali na Mednarodni konferenci Ministrstva za kulturo in Evropske komisije za medijske politike v

Še preostali konteksti

Kriterij.si, 11. oktober ― Še preostali konteksti Performance Auction House FORSALE Urednik Mon, 10/11/2021 - 15:53 Še preostali konteksti Angleščina kot uradni jezik dogodka Forsale avtorice koncepta Lee Kukovičič seveda nikakor ni bila naključna odločitev, saj se je z njo razprl komunikacijski kanal, ki želi nagovarjati neomejeno, globalno in s tem zavzeti širši potencialni (eksperimentalni) prostor ekonomije in umetnosti. Z njima vstopiti v dialog onkraj geografskih in jezikovnih zamejitev ter nacionalnih identitet, kot se za sodobni progresivni mednarodni trg tudi spodobi. Ta komponenta koncepta mi je bila vidna in smiselna takoj, na sami lokaciji, njene »stranske učinke« pa sem prepoznala šele z zamikom. Forsale svojih idejnih korenin ne išče in ne zaznava v prostoru, v katerem nastaja, ne napaja se v aktualnem kulturnopolitičnem stanju svojega okolja, ampak nekako lebdi v izoliranem prostoru lastne izvedbe, kjer si legitimno ustvari svoj atomizirani sistem logike in delovanja. Pravzaprav se zgodi nekakšen paradoks. Na eni strani njegov koncept preverja temeljne (teatrološke kot tudi potrošniške) postulate razmerja med realnim in fiktivnim lastninjenjem, v tem je izjemno neposreden, brezkompromisen in analitičen. Prevzame obliko realne podobe dražbe in kot prodajni artikel ponudi segmente (scenske rezine) iz predstave Ich kann nicht anders kolektiva Beton Ltd. (scenografija, kostumi, tableau vivant, čas, tišine ...). Z razdejanjem uprizoritve sočasno že naredi njen natančni popis. Razčleni njeno drobovje, se osredotoči na samoumevne elemente v uprizoritveni praksi (kot so na primer molk ali tišina), izračuna trajanje največkrat spregledanih in nezaznanih mizanscenskih parametrov, razpostavi tudi najmanjše delce uprizoritve in s opisom materializira tisto, kar je hipno, minljivo, neubesedljivo (pogledi, geste, premiki, zvoki …). V ikejevski maniri uprizoritev vzvratno razstavi, najbolj pragmatični bi morda rekli, da jo odlično pripravi za obrazec ATA carnet, še posebej za kakš
še novic