Suzana Brborović: Kolektivna iluzija

Suzana Brborović: Kolektivna iluzija

Hiša kulture v Pivki, 28. april ― osebna razstava Suzana Brborović: Kolektivna iluzija10. – 31. 5. 2024 otvoritev 10. 5. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Slikarka Suzana Brborović se v svojem delu osredotoča na bivanjsko tematiko, zanima jo predvsem dinamično razmerje med našim organskim obstojem in strukturiranostjo različnih sistemov okrog nas, ki ga raziskuje v preseku med nastajanjem in minevanjem skozi tok časa. Kompleksnosti tematike ustreza zapleten proces ustvarjanja, za katerega je značilno nalaganje in postopno odvzemanje barvnih plasti, uporaba različnih perspektiv in pogledov, prepletanje geometrijskih mrež, struktur in linearne risbe na eni strani ter slikanja s svobodno potezo, toniranjem, senčenjem, na drugi. Slike, ki nastanejo skozi ta proces, so nasičene z izobiljem vizualnega. V njem imajo osrednje mesto konstrukcije, ki v starejših delih (pred letom 2020) spominjajo na zapletene infrastrukturne objekte, trdno zasidrane v prostoru, v novejših pa se postopoma otresejo materialnosti in kot breztežna abstraktna ogrodja lebdijo v prostranosti dnevnega ali nočnega neba. Konstrukcije so prepredene z barvnimi polji organskih oblik, ki se razkrijejo skozi proces odstranjevanja barvnih plasti, in sproščenimi potezami s čopičem, ki mednje zarišejo igrivo barvno risbo. Na ta način umetnica v slike vnaša organskost in do določene mere tudi naključnost. Ta komponenta se v starejših delih povsem podreja konstrukciji, kot njena senca ali vanjo zaprta snov, ki izbruhne samo priložnostno, v novejših pa seže prek njenih okvirov, jo vse bolj prekriva in ponekod že povsem prevlada. Vzporedno s tem se tudi konstrukcije rahljajo, posamezni elementi lezejo vsaksebi, razpadajo in se razblinjajo, do točke, ko s slike popolnoma izginejo. V najnovejših slikah, predstavljenih na tokratni razstavi, se poudarek pri preučevanju mrež in struktur, v katere je vpeto naše bivanje, premakne iz materialnega, industrijam in tehnologijam podrejenega življenjskega okolja v prostrani svet duha, kjer se porajajo naše mi
Klara Sax: Punk me to the end of love

Klara Sax: Punk me to the end of love

Hiša kulture v Pivki, 29. marec ― osebna razstava Klara Sax: Punk me to the end of love5. – 26. 4. 2024 otvoritev 5. 4. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Skrivnostna umetnica Klara Sax prihaja domnevno iz New Yorka, najverjetneje je rojena okrog leta 1997. Kot je znano, se v svojem delu ukvarja z instalacijami, v katerih raziskuje odnose med zvočnimi in prostorskimi intervencijami, pri tem pa kot svoje osnovno orodje uporablja humor in element presenečenja. Umetnica svoje instalacije vselej snuje v povezavi s prostorom, v katerem razstavlja. Pred leti, ko je prvič razstavljala v Hiši kulture, se je navezala na delo Avgusta Černigoja, ki je med drugim deloval v širši okolici Pivke, tokrat pa jo je navdihnila kar Hiša kulture sama. V zvezi s tem je treba pripomniti, da je bila Hiša kulture v preteklosti lokalno središče alternativne kulture in hkrati eno od presečišč klubske mreže, ki je v devetdesetih letih 20. stoletja povezovala mesta iz vseh koncev Slovenije in tvorila živahno klubsko sceno. V klubih, kjer so se odvijali različni kulturni dogodki, so se zbirali pripadniki subkultur, glasbeniki, umetniki in sploh vsi, ki jih je povezovala ljubezen do različnih oblik alternativne kulture. V obdobju od leta 1998 do 2011, ko je Hiša kulture delovala kot eno od teh središč, se je v njenih prostorih zvrstilo več sto dogodkov z različnih kulturno-umetniških področij. V sedanji galeriji so se odvijale razstave, ustvarjalne delavnice in tečaji, pa tudi okrogle mize in predavanja o aktualni (ali zgodovinski) družbeni problematiki, predstavitve knjig in filmov, gledališke in plesne predstave. V kletnih prostorih, kjer je delovala Ćuza, d.o.o., in kasneje v dvorani XXL so potekali koncerti, glasbeni festivali in plesni večeri. Dogajanje je seglo tudi izven matičnega prostora. Že od leta 1997 se vsako poletje v gozdičku nad vasjo Trnje pri Pivki odvija Festival drugačne glasbe Trnje, v prvih petih letih delovanja so na različnih lokacijah v okolici Pivke potekale likovne kolonije, v letih 2007–2012 pa je pod
Tina Dobrajc: Je to vse, kar je?

Tina Dobrajc: Je to vse, kar je?

Hiša kulture v Pivki, 26. februar ― osebna razstava Tina Dobrajc: Je to vse, kar je?8. – 29. 3. 2024 otvoritev 8. 3. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Tina Dobrajc je uveljavljena vizualna umetnica, ki je najbolj prepoznavna po svojem slikarstvu, ustvarja pa tudi na področju ilustracije in scenografije. Za njena dela je značilno prepletanje tradicije s sodobnostjo, saj v njih združuje elemente slovenske folklore in mitologije z motivi iz vsakdanjega življenja in pop kulture, skozi ta preplet pa odpira različna družbeno kritična vprašanja, s posebnim poudarkom na problematiki medčloveških odnosov in človekovega odnosa do narave. Na tokratni razstavi umetnica predstavlja nova slikarska dela, v katerih nadgrajuje svojo prepoznavno ikonografijo z novostmi. Osrednje prizorišče njenih slik je navadno divja (gozdnata) pokrajina, ki jo spričo nenaravnih barvnih poudarkov in svetlobe prežema skrivnostnost, sanjskost, celo mističnost. V novejših slikah se v krajino zajedajo podaljški civilizacije, kot so posamezni elementi infrastrukture, osamljene stavbe, zapuščeni trampolini in igrala, zato deluje kot nekakšen rob civilizacije. Glavne figure na slikah so vselej deklice ali mladenke, odete v oblačila iz različnih časov in noš, ponekod s pustnimi dodatki, drugod razgaljene, spremljajo jih avtohtone gozdne ali domače živali kot njihove družabnice, sopotnice in vse bolj tudi zaveznice. V starejših delih so figure upodobljene frontalno, s pogledom, strmo uprtim v gledalca, in postavljene v prvi plan slike, pred krajino kot prostorom, ki ga s svojim telesom zaslanjajo. V novejših delih pa se vse bolj umikajo v ozadje, postajajo del krajine in se včasih celo zlijejo z njo do točke, ko jih skoraj ne opazimo več. Hkrati se stopnjuje njihova obrambna drža, postajajo vse bolj grozeče in napadalne, ali pa se, prav nasprotno, brezbrižno obračajo stran od nas in vračajo »nazaj k naravi«. Tam se je vzdušje medtem spremenilo – običajni skrivnostnosti in temačnosti se spričo atmosferičnih barv z obeh koncev spektra, ki prikl
Monika Plemen: (Ne)stabilna matrica

Monika Plemen: (Ne)stabilna matrica

Hiša kulture v Pivki, 29. januar ― osebna razstava Monika Plemen: (Ne)stabilna matrica2. – 23. 2. 2024 otvoritev 2. 2. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Monika Plemen je ena vidnejših umetnic mlajše generacije, ki ustvarjajo na področju grafike. V svojem delu se veliko ukvarja s pojmom grafične matrice in njenim mestom v polju sodobne umetnosti. Po tradicionalnem pojmovanju je osrednja naloga grafične matrice izključno reproduktivne narave, namenjena razmnoževanju grafičnih listov. V skladu s tem se matrice niso nikoli razstavile ob svojih odtisih, saj so bile zgolj produkcijsko sredstvo in po zaključeni nakladi pogosto tudi uničene. To pojmovanje se začne spreminjati proti koncu 20. stoletja, ko se grafična matrica pojavi v galerijskih prostorih ob odtisnjenih grafičnih listih. Njena prisotnost odpira vpogled v proces nastajanja grafičnih listov, še posebej v tisti del, ki je razviden samo na matrici, ter dokazuje prisotnost tistega, ki je vanjo posegel, in obenem odsotnost odtisa, ki je nastal kot posledica te intervencije. Iz te perspektive je grafična matrica osrednje delo njenega ustvarjalca, ustvarjalke, odtisnjen grafični list pa njen stranski produkt. Umetnica na razstavi predstavlja dva projekta, kjer na različne načine obravnava pojem grafične matrice. V projektu z naslovom Outline (2022–2023), ki temelji na umetničinem eksperimentalnem pristopu do linoreza, je matrica že na meji klasične definicije, saj deluje kot samostojna enota in je tako tudi razstavljena. Grafični list, ki je predstavljen ob njej, je ustvarjen zgolj zato, da nakaže njeno primarno vlogo – kot ilustracija dejstva, da je naklada grafičnih listov še vedno mogoča. Projekt z naslovom 365 (2021–2022) izhaja iz aluminijastih plošč, ki jih je umetnica v času enega leta vsakodnevno nosila s seboj kot neke vrste skicirko in vanje v tehniki suhe igle zarisovala podobe, ki so jo tistega dne najbolj fascinirale. Tako nastalo matrico je vsak dan fotografirala in fotografijo objavila na družabnih omrežjih. Nato je iz st
Small but dangers: Paberkovanje

Small but dangers: Paberkovanje

Hiša kulture v Pivki, 29. december 2023 ― osebna razstava Small but dangers Paberkovanje5. – 26. 1. 2024 otvoritev 5. 1. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Umetniška praksa dvojice Small but dangers (SBD) že od vsega začetka temelji na prepletu dveh produkcijskih načinov, na eni strani ustvarjanja novih del, na drugi pa zbiranja najdenih predmetov, ki jih umetnika obravnavata enakovredno kot ustvarjena dela. Izhodišče te prakse je kritičen odnos do ideologije novega, saj umetnika menita, da je vsaka novost reakcija na nekaj, kar je že obstajalo. To pomeni, da se v vsaki novosti obenem razkriva tudi kontinuiteta starega. V skladu s tem konceptom gradita svoj celoten umetniški opus. Na razstavah predstavljata nova dela ob starih in tudi razstave se, vsaj deloma, navezujejo druga na drugo. Tokratna je nadaljevanje razstave Odlomki, okruški in ostanki iz leta 2022 (Center in galerija P74, Ljubljana), s katero sta začela nov cikel. Za razliko od prejšnjega, ki je predstavljal ustvarjena dela v dialogu z galerijskim prostorom, so težišče novega cikla najdeni predmeti. Kot namiguje že naslov razstave (paberkovanje = iskanje, nabiranje ostankov; priložnostno, nesistematično zbiranje), zbirka najdenih predmetov SBD ne nastaja po vnaprej določenem konceptu, saj umetnika pri odločitvi, kaj bosta vključila vanjo in kaj ne, sledita neopredeljivim estetskim kriterijem. Kljub temu pa zbirko povezuje neka (ne sicer povsem nepretrgana) rdeča nit – predmeti, ki jo tvorijo, večinoma predstavljajo takšne ali drugačne sledi civilizacije, s tem pa tudi sledi različnih načinov človekove dominacije nad naravo, urejanja družbenih struktur, poteka vsakdanjega življenja, pa tudi vsakovrstnih ideologij, saj umetnika verjameta, da so v material vtisnjene ideje tistih, ki ta material oblikujejo. Gre torej za ostanke človeške prisotnosti v svetu v pravem in prenesenem pomenu besede. Umetnika s tem, ko te ostanke zbirata in jih postavljata v nove konstelacije v galeriji – takšne, kot sta jih našla, okvirjene, na podstavkih, kot del sestav
M. Paller: Hodim, dokler ne dosežem površja

M. Paller: Hodim, dokler ne dosežem površja

Hiša kulture v Pivki, 28. oktober 2023 ― osebna razstava Mia Paller Hodim, dokler ne dosežem površja3. – 23. 11. 2023 otvoritev 3. 11. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Mia Paller ustvarja na področju slikarstva, grafike, gibljive slike in analogne fotografije, pri čemer uporablja metode kolažiranja, prehajanja med mediji in vizualnih analogij. Izhodišče njenega ustvarjanja je že vseskozi sled, ki jo razume kot dokaz, da je nekaj bilo ali da se je nekaj zgodilo, kot stezo, neposredni odtis, posledico zoba časa. Sledi običajno najde na javnih površinah v urbanih naseljih med vsakodnevno hojo po opravkih. Tiste, ki jo pritegnejo, zabeleži s pomočjo fotografij, zapisanih misli in risb, te vizualne dnevniške zapiske pa uporablja kot skicirko, iz katere črpa navdih za svoja dela. Z ozirom na to svoje ustvarjanje razume kot popis določenega prostor-časa skozi sledi njegove obrabe. Na tokratni razstavi predstavlja novo grafično serijo z naslovom Hodim, dokler ne dosežem površja. Serija je nastala v Rotterdamu, kjer umetnica trenutno živi in dela, navdihnil pa jo je specifičen mestni predel z oznako M4H, nekdanje pristanišče ob izlivu reke Maas v morje, danes pa kreativno središče, kjer raznovrstni umetniški ateljeji in mlada podjetja sobivajo z industrijsko proizvodnjo. Soseska je spričo svoje ustvarjalne strukture že sama po sebi polna najrazličnejših vizualnih dražljajev, k njeni slikovitosti pa pripomore tudi bogastvo industrijskih zvokov in morskih oziroma rečnih vonjav. Umetnica je na svojih vsakdanjih poteh množico teh vtisov na različne načine dokumentirala s fotografijo in risbo, iz tako nastalih podob pa izbrala nekatere najbolj zanimive in jih uporabila kot navdih za zasnovo grafik. Skozi ustvarjalni proces, ki ne odraža le vizualne kompozicije določenega vtisa, pač pa tudi način njegovega nastanka (npr. osnova za grafiko Serpentine je fotografija odluščene barve na kovinski ograji; umetnica jo je pretvorila v tribarvni lesorez, ki odraža zaporedje barv, s katerimi je bila ograja nekoč pobarvana; pri t
M. Sajn: Hibridi

M. Sajn: Hibridi

Hiša kulture v Pivki, 28. oktober 2023 ― osebna razstava Marko Šajn Hibridi24. 11.22. 12. 2023 otvoritev 24. 11. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Marko Šajn deluje na področju slikarstva, grafike, risbe in umetniških publikacij. Osrednji motiv v njegovih delih je človeška figura, ki je skrajno stilizirana, celo tipizirana, saj se vselej pojavlja brez obraznih potez, z enako pričesko in v enakih oblačilih. Figura je postavljena v nedefiniran prostor, ekvivalenten platnu, kjer zavzema različne položaje, iz katerih razbiramo njena čustva in razpoloženja, izražena zgolj z držo telesa, s kretnjami ali gibi. Ko se ji pridruži še ena ali več figur, skupaj vzpostavijo različne kompozicije, v katerih se skozi vizualno govorico teles odražajo njihova medsebojna razmerja, (skupne) težnje in delovanja. V teh kompozicijah umetnik ohranja koreografijo gibov dovolj nedorečeno, da pušča interpretacijo odnosov odprto – ni namreč vselej jasno, ali so figure med seboj prijateljske ali sovražne, ali se igrajo ali ruvajo, rokujejo ali merijo moči, objemajo ali dušijo... Spričo te dvoumnosti se zdi, da je umetnik skuša prikazati predvsem šum v komunikaciji med upodobljenimi figurami, kot se to pogosto dogaja tudi v našem vsakdanu. Ta proces se v najnovejših delih, predstavljenih na tokratni razstavi, še stopnjuje. Na teh slikah so figure tako tesno povezane in prepletene med seboj, da tvorijo nekakšno gmoto, iz katere ni več mogoče razbrati logičnega poteka posameznih teles. S tem namesto posameznika in njegovih odnosov z drugimi stopi v ospredje kolektiv, človeška gmota, v kateri posameznik izgubi obliko. Ni naključje, da je umetnika do teh upodobitev pripeljal ovinek preko spleta. Razstavljena dela so namreč nastala kot plod njegovega »sodelovanja« z umetno inteligenco, natančneje, s spletno platformo gencraft.com. Platforma je na podlagi vnesenih navodil (npr. »3 človeške figure, ki se tolažijo«) in vzorov, ki jih je našla na spletu, pripravila podobo, ki jo je umetnik nato uporabil kot osnovo za svojo sliko. Pri tem je
Zeleno, ki te ljubim modro - galerija

Zeleno, ki te ljubim modro - galerija

Hiša kulture v Pivki, 25. avgust 2023 ― skupinska razstava Zeleno, ki te ljubim modro Nina Čelhar Tomaž Hartman Jože Marinč Mia Paller Plateauresidue Nina Slejko Blom 8. – 29. 9. 2023 otvoritev8. 9. ob 19. urivirtualna razstavaod 8. 9. 2023 dalje kustosinjiLela Angela Mršek Bajda Mojca Grmek Razstava Zeleno, ki te ljubim modro je v osnovi zasnovana kot raziskovanje povezav med dvema sosednjima pokrajinama, Pivško in Kočevsko, ki sta primerljivi po naravnih danostih in družbeni zgodovini, a šibko kulturno povezani. Kuratorki sta v želji zapolniti to vrzel prvič združili moči ob razstavi Vojska v mestu / Army and the City (2020) v galerijski in spletni postavitvi, kjer sta kot osrednjo skupno točko izpostavili vojsko. Tokrat sta kot vezni člen med pokrajinama izbrali gozd. Gozd v veliki meri obdaja Pivko in Kočevje ter kroji njun življenjski utrip. Medtem ko Pivško obkrožajo Snežniški gozd na vzhodu, Trnovski gozd na severu in Brkini na zahodu, na Kočevskem gozdovi pokrivajo kar 91% površin, znotraj njih pa se nahajata tudi zaščitena pragozda Rajhenavski Rog in Krokar. Na obeh območjih je gozd pomemben za gospodarstvo in kot turistična oziroma didaktična destinacija, prav tako pa se njegov vpliv kaže tudi v kulturni in umetniški produkciji. Kuratorki sta vsaka v svojem okolju izbrali po 3 umetnike in umetnice – to so Nina Čelhar, Tomaž Hartman, Jože Marinč, Mia Paller, tandem Plateauresidue in Nina Slejko Blom – ter jih povabili, da za razstavo prispevajo svoja dela. Pri tem je bilo izhodišče zamisel o gozdu kot metafori, kar označuje tudi naslov, ki se navezuje na znano pesem španskega pesnika Federica Garcie Lorce. Razstava je zasnovana dvostavno, kar omogoča dva načina branja. V galerijski postavitvi, kjer dela učinkujejo s svojo materialno prezenco, pomen izhaja iz njihovih medsebojnih razmerij. V spletni postavitvi, ki prikazuje podobe taistih del, na različne načine vmeščenih v (realno) gozdno okolje, pa pomen izhaja iz razmerja med delom in celoto (gozdom). V tej zasnovi odseva razmerje gozd-drevesa
Poslikana Pivka / Petra Preželj: Povej zgodbo

Poslikana Pivka / Petra Preželj: Povej zgodbo

Hiša kulture v Pivki, 29. julij 2023 ― javna poslikava Poslikana Pivka / Petra Preželj: Povej zgodbo od 24.7.2023 dalje kustosinja Mojca Grmek Poslikana Pivka je večletni projekt (2022–2025) galerije Hiša kulture v Pivki, ki raziskuje stensko slikarstvo, njegov izraz, domet in pomen v javnem prostoru, na primeru majhnega mesta, kot je Pivka. Kot je znano, je osrednji pomen stenskega slikarstva v tem, da umetnost prinaša v javno sfero. Na ta način umetniško delo pridobi najširše občinstvo, tudi tisto, ki nikoli ne vstopi v galerijo, hkrati pa (lahko) postane učinkovit medij družbene komunikacije. Glede na to, da Pivka pred tem projektom ni imela nobene javne poslikave, se zdi še posebej primerna za raziskavo, kakšne učinke ima lahko poslikava na prebivalce mesta, odnose med njimi in družbeno ozračje nasploh. Zato Hiša kulture pojmuje projekt kot nekakšen laboratorij za raziskovanje odnosov med umetnostjo in družbo, ob tem pa se nadeja, da bo pomembno prispeval k razvoju vizualne podobe mesta in promociji vizualne umetnosti nasploh. V prvi izvedbi projekta, leta 2022, je slikar Leon Zuodar na dvorišču za Hišo kulture izvedel poslikavo z naslovom Artist at Work, ki tematizira delo umetnika, njegov prispevek k razvoju družbe in družbeno percepcijo sodobne umetnosti. V letošnjem letu je slikarka in ilustratorka Petra Preželj poslikala steno podpornega zidu ob vrtcu Mavrica. Umetnica je zasnovala poslikavo v svojem značilnem slogu, ki ga na eni strani opredeljuje stroga risba, polna natančno izrisanih detajlov, na drugi pa razkošje najrazličnejših barv, iz te napetosti pa se poraja ekspresiven večpomenski izraz. Poslikava prikazuje figure živali, rastlin, ljudi in fantastičnih bitij, razvrščene na pisanem ozadju, kjer se abstraktni vzorci iz črtic in pik izmenjujejo s prepoznavnimi elementi krajine (cesta, grič, oblak). Preplet raznolikih motivov, ki prehajajo drug v drugega, in likovnih prvin, ki na isti način predstavljajo različne stvari, denimo, vzorec iz pikic/črtic na temno modrem ozadju je lahko kožuh,
HKP 25 / Najboljša leta

HKP 25 / Najboljša leta

Hiša kulture v Pivki, 2. julij 2023 ― pregledna razstava HKP 25 / Najboljša leta 7. – 28. 7. 2023 otvoritev7. 7. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Z razstavo HKP 25 / Najboljša leta, ki predstavlja celotno grafično zbirko Hiše kulture, galerija zaznamuje 25-letnico obstoja in 10-letnico delovanja pod vodstvom sedanje ekipe. Zgodba Hiša kulture se začenja leta 1998, ko je skupina ustvarjalcev naselila prazne prostore v centru Pivke in jih uredila tako, da omogočajo širok spekter kulturnega delovanja. V njih se je začel odvijati program, ki je pokrival celotno polje sodobne urbane kulture, eno od žarišč delovanja pa je bila vseskozi galerija. Nova ekipa, ki je prevzela Hišo kulture leta 2013, je galerijski program postavila v ospredje, ga začela razvijati in nadgrajevati z različnimi podpornimi programi. Danes je Hiša kulture osrednja galerija sodobne umetnosti v prostoru med Ljubljano in Koprom. Programi Hiše kulture predstavljajo sodobne tokove v vizualni umetnosti, s poudarkom na nekonvencionalnih in progresivnih avtorskih pristopih. Poleg razstavnega poteka več podpornih programov, med njimi ustvarjalni v grafičnem ateljeju, ki že od začetka deluje v Hiši kulture ter predstavlja eno ključnih prednosti in posebnosti tega prostora. V okviru programa se izvajajo projekti ZAGOR – Zin ali grafika ob razstavi (2015– ), PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E (2015–2021) in Pesmi v grafiki (2022–2025), katerih stranski produkt je stalna zbirka grafičnih del in publikacij. Trenutno zbirka šteje več kot 150 kosov, ki jih je prispevalo več kot 50 umetnikov in umetnic.Na razstavi sodelujejo Nevena Aleksovski, Urška Alič, Ivana Bajec, Boris Beja, Beli sladoled, Nina Slejko Blom, Maks Bricelj, Vesna Bukovec, Nina Čelhar, Deso, Jovana Đukić, Mina Fina, Matic Flajs, Marko K. Gavez, Evgen Čopi Gorišek, Neža Jurman, Neža Knez, Simon Kocjančič, Nejc Korenič, Andreja Kranjec, Maria Karnar-Lemesheva, Polonca Lovšin, Miha Majes, Petra Matijevič, Erik Mavrič, Vanja Mervič, My Familiar Unfamiliar, Tanja Milharčič, Mia Paller, Mi
Pesmi v grafiki / Dragotin Kette Pivka

Pesmi v grafiki / Dragotin Kette Pivka

Hiša kulture v Pivki, 26. maj 2023 ― grafična delavnica in razstava Pesmi v grafiki / Dragotin KetteMatic Flajs Marko K. Gavez Andreja Kranjec Nika Rupnik delavnica29. 5.1. 6. 2023 razstava2. – 23. 6. 2023 otvoritev2. 6. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Pesmi v grafiki je naslov večletnega projekta (2022–2025), ki raziskuje povezave med poezijo in likovno umetnostjo skozi medij grafike. Druga izvedba projekta se osredotoča na poezijo Dragotina Ketteja. V uvodnem delu so si sodelujoči umetniki in umetnice ogledali Kettejevo spominsko sobo na gradu Prem, kjer so spoznali pesnikovo življenje in delo. Sledil je praktični del delavnice, kjer so ustvarjali grafike v tehniki sitotiska. Za izhodišče pri delu so izbrali Kettejevo pesem in jo uporabili kot navdih za zasnovo grafike v dveh vnaprej določenih barvah (zelena in rjava). Nato so grafiko odtisnili in tretjino natisnjenih izvodov spremenili v originale z risbo v poljubni tehniki (tuš, svinčnik ipd.). V celotnem procesu so kot likovni element uporabili tipografijo, ki predstavlja neposredno vizualno vez s poezijo. Vsa nastala dela so predstavljena na razstavi v Hiši kulture, jeseni sledi prenos razstave na Grad Prem. Projekt sofinancirajo Ministrstvo za kulturo RS, Občina Pivka in Pokrajinski muzej Koper / Grad Prem.

Adrijan Praznik: WHO CAN BE SURE OF ANYTHING*5. – 26. maj...

Hiša kulture v Pivki, 1. maj 2023 ― Adrijan Praznik: WHO CAN BE SURE OF ANYTHING*5. – 26. maj 2023otvoritev: 5. maj ob 19. uriKustosinja: Mojca GrmekAdrijan Praznik je slikar srednje generacije, ki je v slovenskem umetnostnem prostoru že dobro prepoznan, razstavlja pa tudi v tujini. Pri ustvarjanju svojih slik se poslužuje različnih materialov in postopkov, ki jih združuje in prepleta tudi znotraj posamezne slike, prav tako se v njegovih delih sočasno pojavljajo različne teme. Njegov način ustvarjanja je torej izrazito kolažen, to pa umetnik razume kot odraz časa, v katerem živimo, in še posebej načina, kako doživljamo naš vsakdan.Na tokratni razstavi predstavlja svoja novejša dela, v katerih se osredotoča na plastenje tkanin z različnimi teksturami in vzorci, barvnih nanosov in raznih drugih materialov, kot so mreže, papirji, najdena besedila, podobe itd. Umetnik materiale nanaša v več plasteh in na ta način ustvarja reliefnost slikovne površine, ki jo mestoma še dodatno razgiba s pastoznimi nanosi izbrane barve, največkrat črne in bele, ali omejene palete barv. Površino na koncu prekrije z lakom in s tem poudari svetlobno risbo, ki se ustvarja v reliefu. V slike pogosto vključi tudi besedilo, ki nastopa obenem kot naslov, ali jasno izriše posamezne motive, ki delujejo kot simboli (npr. nagelj ali mrtvaška lobanja).Dela, ki nastanejo skozi ta proces, zaznamuje igra kontrastov, ki se odvija na različnih ravneh – med pisanim tekstilnim kolažem in pretežno monokromnimi barvnimi ploskvami, med urejeno zasnovo spodnjih plasti in sproščenimi nanosi barv čeznje, med reliefnimi in gladkimi površinami ter osvetljenimi in osenčenimi predeli, nenazadnje pa tudi med očitno neposredostjo osrednjega polja in aluzijami, ki izhajajo iz akcentov na robovih. Metoda premišljenega združevanja in prepletanja različnih materialov in postopkov, s katero umetnik ustvarja neskončno igro kontrastov v svojih slikah, pogojuje tudi proces njihove interpretacije – opredeljuje ga nenehno prehajanje med asociacijami, spomini, izku
A. Praznik: Who Can Be Sure of Anything

A. Praznik: Who Can Be Sure of Anything

Hiša kulture v Pivki, 24. april 2023 ― osebna razstava Adrijan Praznik WHO CAN BE SURE OF ANYTHING 5. – 26. 5. 2023 otvoritev 5. 5. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Adrijan Praznik je slikar srednje generacije, ki je v slovenskem umetnostnem prostoru že dobro prepoznan, razstavlja pa tudi v tujini. Pri ustvarjanju svojih slik se poslužuje različnih materialov in postopkov, ki jih združuje in prepleta tudi znotraj posamezne slike, prav tako se v njegovih delih sočasno pojavljajo različne teme. Njegov način ustvarjanja je torej izrazito kolažen, to pa umetnik razume kot odraz časa, v katerem živimo, in še posebej načina, kako doživljamo naš vsakdan. Na tokratni razstavi predstavlja svoja novejša dela, v katerih se osredotoča na plastenje tkanin z različnimi teksturami in vzorci, barvnih nanosov in raznih drugih materialov, kot so mreže, papirji, najdena besedila, podobe itd. Umetnik materiale nanaša v več plasteh in na ta način ustvarja reliefnost slikovne površine, ki jo mestoma še dodatno razgiba s pastoznimi nanosi izbrane barve, največkrat črne in bele, ali omejene palete barv. Površino na koncu prekrije z lakom in s tem poudari svetlobno risbo, ki se ustvarja v reliefu. V slike pogosto vključi tudi besedilo, ki nastopa obenem kot naslov, ali jasno izriše posamezne motive, ki delujejo kot simboli (npr. nagelj ali mrtvaška lobanja). Dela, ki nastanejo skozi ta proces, zaznamuje igra kontrastov, ki se odvija na različnih ravneh – med pisanim tekstilnim kolažem in pretežno monokromnimi barvnimi ploskvami, med urejeno zasnovo spodnjih plasti in sproščenimi nanosi barv čeznje, med reliefnimi in gladkimi površinami ter osvetljenimi in osenčenimi predeli, nenazadnje pa tudi med očitno neposredostjo osrednjega polja in aluzijami, ki izhajajo iz akcentov na robovih. Metoda premišljenega združevanja in prepletanja različnih materialov in postopkov, s katero umetnik ustvarja neskončno igro kontrastov v svojih slikah, pogojuje tudi proces njihove interpretacije – opredeljuje ga nenehno prehajanje med asociacijam
N. Skusek: CV

N. Skusek: CV

Hiša kulture v Pivki, 24. april 2023 ― osebna razstava Nataša Skušek CV 6. – 27. 10. 2023 otvoritev 6. 10. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Nataša Skušek je vizualna umetnica srednje generacije, ki je po temeljni izobrazbi kiparka, vendar v svojem umetniškem ustvarjanju prehaja med različnimi mediji in praksami. Ukvarja se s skulpturo, instalacijo, videom, fotografijo, grafiko, performansom in intervencijami v javnem prostoru. Poleg vizualne umetnosti jo v zadnjih letih privlači tudi literatura, kjer ustvarja v formatu kratke zgodbe. Na obeh področjih se osredotoča na tematiko, ki se suka okrog postavk, kot so razmerje med spoloma, erotika, spolnost, telo, materinstvo, družina, prehranjevanje, pridelava hrane ipd., v tem okviru pa jo še posebej zanima možnost samouresničitve ženske skozi družbeno, kulturno in osebno realizacijo, pri čemer vselej izhaja iz (svoje) vsakdanje življenjske izkušnje. Izhodišče tokratne razstave je zbirka kratkih zgodb, ki jo je umetnica izdala lansko leto pod naslovom Pasja sreča. Na zbirko se tako ali drugače navezuje več razstavljenih del. Eno od njih z naslovom Postelja, v obliki vezenine izpostavlja niz kratkih zgodbic z erotično vsebino, ki jih v knjigi najdemo pod naslovom Seksštevanka. Prav tako pa iz knjige izhaja tudi naslovno delo razstave, ki na vizualni način povzema zgodbo z naslovom CV, v kateri umetnica skozi niz zaznamkov opisuje svoje izkušnje z različnimi omamnimi sredstvi. Da umetnica tako v literarnem kot vizualnem ustvarjanju izhaja iz (svoje) vsakdanje življenjske izkušnje, dokazujejo tudi dela, v katerih povezava s knjigo ni očitna na prvi pogled, denimo tista, ki se na več ravneh – vključno z naslovom Ročna dela – nanašajo na umetničin osrednji vir preživetja, ali deli Vrt I in Vrt II, v katerih odmeva umetničina strast do vrtnarjenja. Razstavo zaokroža video z naslovom Avtoportret, sestavljen iz niza umetničinih fotografskih portretov, kjer dinamiko ustvarjajo razmerja med svetlimi točkami – obrazom, obdanim s sijočimi rdečimi lasmi, in rokami – na t
Simon Kocjančič: Prazno kraljestvo7. – 28. april...

Simon Kocjančič: Prazno kraljestvo7. – 28. april...

Hiša kulture v Pivki, 3. april 2023 ― Simon Kocjančič: Prazno kraljestvo7. – 28. april 2023otvoritev: 7. april ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekSimon Kocjančič deluje na področju slikarstva, risbe, grafike, fotografije, instalacije in umetniških zinov. Svoj formalni jezik gradi na meji med različnimi svetovi: figuraliko in abstrakcijo, toplimi in hladnimi barvami, oblimi in oglatimi oblikami, risbo in barvnim poljem itd. Prav tako v svojih delih tudi na vsebinski ravni vseskozi prehaja med osebnim in družbenim ter notranjim in zunanjim svetom.Na tokratni razstavi z naslovom Prazno kraljestvo predstavlja svoja najnovejša dela velikih formatov, ki jih dopolnjujejo male slike in grafike. Osrednja tema razstave je problematika  pretiranosti, prenasičenosti, prenapihnjenosti sodobne družbe nasploh in umetniškega sistema še posebej, kar na drugi strani spremlja pomanjkanje vsebine in sploh kakršnekoli snovi (v nematerialnem pomenu besede). Kar napihuje ta bleščavi balon, je nepotešljiva želja, ki ne priznava nikakršnih omejitev, v svojem hlastanju po še in še več pa se ne utegne niti vprašati, kaj je njen smisel in namen.Umetnik k tej problematiki pristopa neobremenjeno in s kančkom humorja. Njegova značilna kožnato rožnata barva mutira v škrlatno in običajno vedra modrina bolestno pozeleni. Tudi njegovi prepoznavni, ponavljajoči se motivi, ki navadno nimajo določenega pomena, postanejo sporočilni. Eden od njih – značilna krožno-kvadratna oblika, ki se v umetnikovih delih redno pojavlja od leta 2017 dalje – v teh slikah lahko nastopa kot metafora za željo, ki zida gradove v oblakih, in hkrati kot simbol laskavega, ampak lažnega nebeškega kraljestva. Obenem pa lahko predstavlja tudi ravno nasprotno – prostor, kjer si je od nenasitne želje mogoče odpočiti. Podobno velja tudi za motiv zidu iz opek, ki je od leta 2017 nepogrešljiv v Kocjančičevih slikah, kjer se pojavlja v različnih oblikah – od preproste mrežne risbe, ki se pne čez ozadje slike, prek tridimenzionalne, ampak prosojne stene, do deloma al
še novic