Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 19. julij ― Na razstavi v Galeriji Bažato se Robert Lozar predstavlja s cikli, ki jih gradi nekaj zadnjih let, kot so Slike v slikah, Črvine, abstrahirane krajine in bele ali prazne slike, kot jih avtor poimenuje. V osnovi gre še vedno za problemski sklop, ali rdečo nit njegovega slikarstva, ki se dotika reševanja prostorskih problemov, oziroma preizpraševanja o prostoru. Lozar v teh ciklih nadaljuje raziskovanje iluzije tridimenzionalnega prostora v slikarstvu. V ciklu slik v sliki realistično upodablja svoje slike abstraktnih pokrajin. V delih zaznamo širjenje prostora preko samega okvirja slike. Ko pa takšno sliko naslika v drugo sliko kot sliko na steni, ta učinek in težnje izniči, oziroma predrugači. Z naslikano sliko na steni namreč Lozar namensko poudarja dvodimenzionalno slikarsko površino in nas odvrača od vstopa v globino slike, obenem pa nas ujame v zanko iluzije, kjer se na prvi moment ne zavedamo podvojitve prostora, kljub temu, da so perspektive pogleda običajno zamaknjene v levo ali desno, kar spodbudi dvom. Tudi tu abstraktne kompozicije umešča ali postavlja v mimetičen prostor. Ta rešitve nam, zaradi izrazite plastičnosti abstraktnih form, vzpostavljajo dialog z abstraktnim iluzionizmom, kjer iluzijo tridimenzionalnega prostora na dvodimenzionalni površini doseže z dodanimi elementi. Goran Milovanović At the exhibition in the Bažato Gallery, Robert Lozar presents cycles he has been building over the past few years, such as “Pictures within Pictures,” “Worms,” abstracted landscapes, and white or empty pictures, as the author names them. Essentially, it is still a problem-solving set or the red thread of his painting, which touches on solving spatial problems or questioning space. In these cycles, Lozar continues to explore the illusion of three-dimensional space in painting. In the cycle of pictures within pictures, he realistically depicts his paintings of abstract landscapes. In these works, we perceive the expansion of space beyond the frame of the painting.

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 17. junij ― Razstava Razširjeni vid, obsega 48 del 20 slovenskih umetnic in umetnikov. Tematsko se navezuje na fenomen zaznave z deli umetnic in umetnikov, ki v svojih slikah, reliefih, fotografijah, videih, objektih in instalacijah izkoriščajo vrzeli v percepciji za intenziviranje izkušnje gledanja. Iluzije, ki zavajajo naše oko in uho, ustvarjajo s poigravanjem z barvo ter z elementoma svetlobe in zvoka, z učinki njunih lomljenj in odbojev. Pojem »razširjeni« tako aludira tudi na tista dela, ki sicer imajo svojo vizualno plat, vendar na gledalca primarno delujejo z zvokom. V nekaterih izmed del umetniki dražljaje razsrediščijo in jih razpršijo v prostoru, tako da moramo okoli njih zakrožiti. Drugi izrabljajo optične učinke kontrastov med toplimi in hladnimi barvami ali neprosojnimi in transparentnimi materiali. Tretja dela razkrivajo, da za prevaro očesa zadostuje že ena barva, in sicer s prilagojeno osvetlitvijo, pri čemer umetniki naš pogled usmerjajo v zareze in odprtine v površini nosilca ter črpajo vtis gibanja ali valovanja iz absorpcijske lastnosti črne barve in odbojnosti beline, ki zadržuje pogled na povrhnjici, s čimer ploskev postane občutljiv senzor svetlobnih nians in subtilnih odtenkov. Spet četrta nas z nizi vzporedno položenih črt prepričajo o kinetični utvari, da podoba vibrira, se napenja in poglablja. Del umetnikov uporablja svetlobno občutljive elemente, kot so steklo, plastika in zrcala, v katerih gledalec odseva in postane del njih. Ali pa svetlobo osvobodijo njene običajne funkcije – da nekaj osvetljuje in tisto, kar gledamo, naredi vidno – s čimer sama postane predmet zaznave in našega prevpraševanja resničnosti.razstavi Razširjeni vid, ki obsega 48 del 20 slovenskih umetnic in umetnikov. Alenka Trebušak, kuratorka The Extended Vision is thematically linked to the phenomenon of perception, with the works of twenty artists whose paintings, reliefs, photographs, videos, objects and installations exploit the gaps in perception to intensify the experience

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 11. junij ― Na razstavi Vstran od kraja umetnica Ajda Kadunc postavlja v ospredje vprašanja o meji med človeško dejavnostjo in okoljskimi sistemi ter izziva tradicionalno razumevanje dihotomije med človekom in okoljem. Umetnica ustvarja ambientalne postavitve, ki brišejo meje med organskim in sintetičnim ter predstavlja svoje razmišljanje, da se je percepcija prostora spremenila – iz statične kulise v dinamičnega protagonista našega vsakdana, ki zahteva nov način človeškega razumevanja in delovanja. Njen intermedialen pristop k likovni umetnosti, skupaj s kritičnim odnosom do filozofskih načel spodbuja prostor za dialog o zapletenosti aktualnih kriz. _______________________ Ajda Kadunc deluje na presečišču slikarstva in prostorskih instalacij. V svoji praksi se osredotoča na lokalno okolje, proces dela in izbiro materialov, kjer obravnava nesmisel kot mejni prostor med tem, kar imamo za nadzorovano, in tem, kar vidimo kot divje. Preko podob in s sestavljanjem različnih elementov raziskuje pojme širjenja in zasedanja prostora. V procesu jo zanima iskanje načinov, kako se oddaljiti od kontrolirane zaključenosti umetniških del in se približati situacijskim postavitvam, ki so oblikovno in pomensko odprte. _______________________ Kurator: Adrijan Praznik Producent_ka: Simon Gmajner, Rea Vogrinčič Produkcija razstave: Zavod 2^32

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 25. maj ― Celoten ciklus »Črno na belem« je nastajal od leta 2016 do danes. Naslov ciklusa se je ponudil sam po sebi, za kar je bilo več razlogov. Prvi razlog je moja odloč itev za č rno in belo barvo. Pri tej barvni kombinaciji vztrajam z nekaj izjemami že skoraj 40 let, saj mi omogoč a najbolj avtentič en likovni izraz. Drugi razlog je nač in mojega slikanja, saj pri delu ne uporabljam nobenih skic ali predlog, oblika, ki jo išč em ali zasledujem, se spreminja, pere, briše in preslikava tekom samega postopka. Ker izhajam pri svojem delu praktič no izključ no iz notranjih obč utkov in razpoloženjskih stanj, v katerih se v določ enem obdobju nahajam, mi abstrakten izraz, ob odloč itvi za uporabo samo č rne in bele barve in seveda vsega, kar se nahaja vmes, predstavlja najboljšo možnost za meni lasten nač in izražanja. Omenjena dejstva so tretji in najpomembnejši razlog za poimenovanje ciklusa. Slika je odraz oziroma materializirana podoba moje biti, č rno na belem. Brane Sever Ko se slikar odloč i in štirideset let slika z belo in č rno, to ni več zadeva barv, ampak življenja. Skozi leta potem č rna in bela postaneta resnič ni Barvi njegove biti, njegovega telesa in duha, misli in č ustev. Z njima lahko izrazi najbolj pretanjene in najbolj divje predstave in tako se abstraktni videz spreminja v psihič no opno, v slikovito in eksistencialno zgodbo njegovega življenja. galerija Equrna