Joco Žnidaršič // Tito s fotoaparatom

Galerija Fotografija, 19. maj ―     cvv – JOCO ŽNIDARŠIČ, TITO S FOTOAPARATOM   maja 1980 je v ljubljanskem Kliničnem centru umrl Josip Broz Tito, karizmatični vodja bivše države SFRJ. V državi praktično ni bilo tiskanega medija, ki o novici ne bi poročal, dogodek pa je opremil tudi naslovnice časopisov po vsem svetu, od Der Spiegela do New York Timesa. Številne med ikoničnimi fotografijami, ki so spremljale objave, pa so prav fotografije Joca Žnidaršiča, mojstra fotografije in po spletu okoliščin uradnega fotografa Tita na njegovih obiskih v Sloveniji.   Karierna pot Joca Žnidaršiča je prav tako zanimiva, kot fotograf sam. Nekdanji študent medicine je še v času študija začel reportersko pot pri časopisu Tribuna, kasneje pa pri Tovarišu in Delu. Bil je prvi fotograf, ki je leta 1977 prejel nagrado Prešernovega sklada, za svoje delo, med drugim urednika fotografije pri Delu, pa je prejel tudi številne druge nagrade. Njegove fotografije so znane po uprizarjanju ljudi skozi najbolj iskren in humanizirajoč objektiv. Tega je usmerjal tako v napete fotoreportaže iraško-iranske vojne, letalske nesreče na Korziki, osamosvojitvene vojne v Sloveniji, pa tudi v portrete vodilnih politikov. Na fascinantno mesto Titovega fotografa je bil dodeljen v službi za časopis Delo v 70. letih. Po naključju je nadomestil sodelavca, ki je bil ravno na dan fotografiranja Tita ob njegovem obisku v Predosljah bolan, fotografije pa so bile uredništvu (in Titu) tako všeč, da ga je od takrat naprej fotografiral povsod.[1] Spremljal ga je po vsem svetu, mu sledil na slavni obisk Kitajskega zidu, v države neuvrščenih, kot je Šri Lanka, in drugam.[2]   Voditelji velikih držav so imeli od samega izuma medija ob sebi mnogo fotografov, propagandi njihovih vlad pa je fotografija služila že vsaj od 19. stoletja, ko je angleška kraljica Viktorija izdala fotografs

Joco Žnidaršič // Tito in fotoaparat

Galerija Fotografija, 19. maj ―     cvv – JOCO ŽNIDARŠIČ, TITO S FOTOAPARATOM   maja 1980 je v ljubljanskem Kliničnem centru umrl Josip Broz Tito, karizmatični vodja bivše države SFRJ. V državi praktično ni bilo tiskanega medija, ki o novici ne bi poročal, dogodek pa je opremil tudi naslovnice časopisov po vsem svetu, od Der Spiegela do New York Timesa. Številne med ikoničnimi fotografijami, ki so spremljale objave, pa so prav fotografije Joca Žnidaršiča, mojstra fotografije in po spletu okoliščin uradnega fotografa Tita na njegovih obiskih v Sloveniji.   Karierna pot Joca Žnidaršiča je prav tako zanimiva, kot fotograf sam. Nekdanji študent medicine je še v času študija začel reportersko pot pri časopisu Tribuna, kasneje pa pri Tovarišu in Delu. Bil je prvi fotograf, ki je leta 1977 prejel nagrado Prešernovega sklada, za svoje delo, med drugim urednika fotografije pri Delu, pa je prejel tudi številne druge nagrade. Njegove fotografije so znane po uprizarjanju ljudi skozi najbolj iskren in humanizirajoč objektiv. Tega je usmerjal tako v napete fotoreportaže iraško-iranske vojne, letalske nesreče na Korziki, osamosvojitvene vojne v Sloveniji, pa tudi v portrete vodilnih politikov. Na fascinantno mesto Titovega fotografa je bil dodeljen v službi za časopis Delo v 70. letih. Po naključju je nadomestil sodelavca, ki je bil ravno na dan fotografiranja Tita ob njegovem obisku v Predosljah bolan, fotografije pa so bile uredništvu (in Titu) tako všeč, da ga je od takrat naprej fotografiral povsod.[1] Spremljal ga je po vsem svetu, mu sledil na slavni obisk Kitajskega zidu, v države neuvrščenih, kot je Šri Lanka, in drugam.[2]   Voditelji velikih držav so imeli od samega izuma medija ob sebi mnogo fotografov, propagandi njihovih vlad pa je fotografija služila že vsaj od 19. stoletja, ko je angleška kraljica Viktorija izdala fotografs

POSEBNO OBVESTILO – Galerija Fotografija je do preklica zaprta, vabimo vas k obisku naših spletnih strani in spletne knjigarne

Galerija Fotografija, 18. marec ― Spoštovani obiskovalci, Zaradi trenutne situacije v državi smo se odločili, da za nekaj dni zapremo našo galerijo. V tem času lahko v naši spletni knjigarni kupujete knjige brez poštnine (Slovenija). Zaradi zakasnitev v poštnem prometu se je rok za dobavo arhivskega materiala podaljšal. Spletna knjigarna Za vsa vaša vprašanja pa smo vam na voljo na mejlu info@galerijafotografija.si in po telefonu 041 664 357 in upamo, da se kmalu spet vidimo.  

Predstavitev in podpisovanje knjige in pogovor z avtorico Dario Collovini

Galerija Fotografija, 15. januar ― Predstavitev in podpisovanje knjige in pogovor z avtorico Dario Collovini sreda, 22.1., ob 17.30   Galerija Fotografija skupaj z Italijanskim inštitutom za kulturo prireja pogovor z avtorico romana La ballerina di Degas, Dario Collovini.   Avtorica romana, ki je tudi soproga fotografa Eura Rotellia, s katerim kot galerija sodelujemo že vrsto let, je svoj navdih za knjigo dobila prav v moževem fotografiranju serije  The Body The Soul, fotografij plesalcev operno baletnih hiš svetovnih prestolnic, ki smo jo v galeriji razstavili leta 2011. Na pogovoru bo prisoten tudi Euro Rotelli.   Vljudno vabljeni! var getImageSrc = jQuery('.post-featured-img img').attr('src'); jQuery('.background-img').css('background-image', 'url(' + getImageSrc + ')');

Michael Kenna // Pokrajine in akti

Galerija Fotografija, 24. september 2019 ― Michael Kenna Pokrajine in akti 11.02.20207.04.2020 V sodelovanju z galerijo Sussane Albrech (Berlin). O razstavi O umetniku SPONZORJI Michael Kenna Pokrajine in akti V sodelovanju z galerijo Sussane Albrech (Berlin). Michael Kenna Pomoč pri realizaciji razstave: jQuery(document).ready(function() { jQuery(".fancybox").fancybox({ 'type' : 'image' }); }); jQuery("#gallery-1").find('a').attr('data-fancybox', 'group-1'); var getImageSrc = jQuery('.post-featured-img img').attr('src'); jQuery('.background-img').css('background-image', 'url(' + getImageSrc + ')');
Nataša Segulin // Lumen

Nataša Segulin // Lumen

Galerija Fotografija, 24. september 2019 ― Nataša Segulin Lumen 4.11.201910.01.2020 Nataša Segulin se je s fotografijo začela ukvarjati relativno pozno, po redni upokojitvi. Pred tem je bila vseskozi v stiku z likovno umetnostjo kot novinarka in urednica televizijske kulturne redakcije. Kmalu je začela razstavljati in ne preseneča, da se je s svojim četrtim ciklom Lumen enako samozavestno in radovedno podala v še en specifičen način ustvarjanja, v “pisanje” fotografske knjige. O razstavi O umetniku SPONZORJI Nataša Segulin Lumen LUMEN Nataša Segulin se je s fotografijo začela ukvarjati relativno pozno, po redni upokojitvi. Pred tem je bila vseskozi v stiku z likovno umetnostjo kot novinarka in urednica televizijske kulturne redakcije. Kmalu je začela razstavljati in ne preseneča, da se je s svojim četrtim ciklom Lumen enako samozavestno in radovedno podala v še en specifičen način ustvarjanja, v “pisanje” fotografske knjige. Fotografska knjiga,  kljub dolgi tradiciji, pravi razcvet doživlja v zadnjem desetletju.Termin označuje knjigo, v kateri so fotografije edini konstitutiven element naracije. Ne gre zgolj za nizanje podob oziroma naracijo posamezne, ampak za enovito pripoved s podobami. Ob prvem stiku s fotografijami  cikla Lumen oko, nevešče vizualnega branja, stopi v prostor senc, teme in propada.  A avtoričina zgodba nekega propadajočega, stoletja starega objekta[1] se bere drugače. Fabula je enostavna. Protagonistu, naravni svetlobi, sledimo v treh poglavjih, ko postopoma razkriva in deidealizira. V prvem prodirajoči svetlobni snopi odstirajo drobne detajle in ustvarjajo mistične, sanjske podobe. Lahko bi bili kjerkoli. Nato nas lumen popelje v otipljivejše, a se v celoti podreja geometričnosti. Šele v tretjem poglavju osvetli izmučeno telo nekdanje porodnišn

Letizia Battaglia & Roberto Timperi // Mafija, bolečina, ljubezen / Mafia, dolore, amore

Galerija Fotografija, 23. september 2019 ― Letizia Battaglia & Roberto Timperi Mafija, bolečina, ljubezen / Mafia, dolore, amore 7.10.201930.10.2019 Razstava je del spremljevalnega programa Festivala Poklon viziji / Omaggio a una visione. O razstavi O umetniku SPONZORJI Letizia Battaglia & Roberto Timperi Mafija, bolečina, ljubezen / Mafia, dolore, amore Razstava je del spremljevalnega programa Festivala Poklon viziji/Omaggio a una visione. 17. oktobra, ob 16.30 pogovor z avtorico fotografij Letizio Battaglia, ki ga bo v Galeriji Fotografiji vodila novinarka Patricija Maličev. Ob 18. uri v Slovenski kinoteki projekcija filma “Ljubezen je vse” (Love is All: 100 Years of Love & Courtship), ob 20:30 v Kinodvoru slovenska premiera filma “Shooting the Mafia”, projekciji bo sledil pogovor z režiserko Kim Longinotto. Razstava je nastala v sodelovanju Kinoateljeja, Galerije Fotografije in Italijanskega inštituta za kulturo v Ljubljani. Letizia Battaglia & Roberto Timperi Letizia Battaglia se je leta 1935 rodila v Palermu na Siciliji. Poročila se je pri šestnajstih letih in se z novinarstvom začela ukvarjati po ločitvi leta 1971, ko je ostala sama s tremi hčerkami. Fotoaparat je prvič vzela v roke, ko je ugotovila, da svoje članke lahko bolje proda, če so opremljeni s podobami. In tako je, nehote, odkrila svojo fotografsko strast. Leta 1974, po obdobju življenja v Milanu, in predvsem ko je spoznala svojega nekdanjega dolgoletnega partnerja, fotoreporterja Franca Zecchina, se je vrnila v Palermo, kjer je delala za levičarski dnevni časopis L’Ora, dokler ta leta 1990 ni propadel. Letizia Battaglia (priimek v italijanščini pomeni ‘bitka’) je pri svojem delu za časopis posnela skoraj 600.000 fotografij. Skozi leta je
še novic