Center in Galerija P74, 30. marec ― Foto: Arhiv Galerije P74 V četrtek 26. 3. 2026 je potekalo srečanje strokovne žirije za izbor nominirancev Nagrade skupine OHO 2026. Strokovna žirija v sestavi Barbara Borčić (kustosinja in kritičarka, Ljubljana), Mojca Grmek (umetniška vodja, Hiša kulture Pivka), Miroslav Karić (kustos, Muzej sodobne umetnosti Beograd) in Tadej Vaukman (vizualni umetnik, Ljubljana) je soglasno izbrala letošnje nominirance nagrade. Izbrani so: Živa Božičnik Rebec Ajda Kadunc Tajda Stiplovšek Jug Jernej Šimec Na javni razpis je prispelo 34 prijav. Vsem umetnicam in umetnikom se zahvaljujemo za sodelovanje, nominirancem pa iskreno čestitamo. Nagrada skupine OHO je osrednja nacionalna nagrada za mlade vizualne umetnike, ki jo je ustanovil Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. leta 2005. Nagrada je članica mednarodne mreže Young Visual Artist Award, ki združuje nevladne organizacije centralne in vzhodne Evrope. Rezidenco v New Yorku pripravljamo v sodelovanju z ameriškimi partnerji Trust for Mutual Understanding New York in Residency Unlimited, New York, ki organizira in koordinira bivanje in ustvarjanje umetnikov v ZDA. Po dvomesečni umetniški rezidenci v New Yorku sledi samostojna predstavitev dobitnika nagrade v Galeriji P74 v Ljubljani. Izbiro zmagovalke/zmagovalca Nagrade skupine OHO 2026 nadaljujemo v prvi polovici maja 2026 v Ljubljani, ko bo strokovna žirija po ogledu razstave nominirancev in ob individualnih pogovorih razglasila zmagovalko/zmagovalca. Foto: Živa Božičnik Rebec Živa Božičnik Rebec (1991, Ljubljana) je študirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, diplomski študij unikatno oblikovanje – steklo in keramika (2010-2014), ter magistrski študij video in novi mediji, nadalje na oddelku kiparstva (2014-2016). Umetniška praksa Žive Božičnik Rebec je spekulativna in objektno-orientirana kot tud

Hiša kulture v Pivki, 28. marec ― osebna razstava Nina Slejko Blom Modra rdeča nit (Bila sem pes)3. – 24. 4. 2026 otvoritev 3. 4. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Nina Slejko Blom je mednarodno uveljavljena vizualna umetnica, ki v svojem delu povezuje osebno in intimno s kritičnim odnosom do sveta umetnosti in njegovih institucij ter različnih drugih struktur moči. Deluje na področju slikarstva, instalacij in umetniških publikacij, občasno pa ustvarja tudi slikanice. Razstava z naslovom Modra rdeča nit (Bila sem pes) je konceptualno zasnovana kot pregled umetničinega 20-letnega slikarskega ustvarjanja. A gledalec v nasprotju s pričakovanji ne bo videl veliko slik, saj umetnica predstavlja svoj opus skozi minimalistično stensko risbo, kjer modra črta, nanesena z mizarsko kredo na steno, sledi pičli izbiri slik, tako novih kot arhivskih, in pri tem namerno izpušča večino ostalih. Glavnina opusa je tako predstavljena zgolj z modrimi sencami, podobnimi tistim, ki ostanejo na steni, ko slike, ki so nekoč visele tam, snamemo. Nekatere ključne arhivske slike, ki zaznamujejo pomembne mejnike v opusu, so sicer na voljo za ogled, vendar zgolj kot reprodukcije v spremnem katalogu. Tudi nova produkcija, ki jo zastopa nekaj izbranih del z upodobitvami psov, se nanaša na preteklo ustvarjanje, saj z njimi umetnica simbolno obeleži svoje 20-letno delo na področju umetnosti, ki ga opravlja z neumno predanostjo psa, vztrajno in pohlevno, hvaležna za vržene drobtine. Vse naštete strategije imajo namen, da razstava odločno prekine s preteklostjo in usmeri pogled v prihodnost. Njen osrednji element je simbolna moč modre niti – motiv, v katerem se prepletajo kulturne, duhovne in metafizične asociacije. Modra nit namreč v različnih tradicijah opominja na izvor, poreklo in prednike, pa tudi na vseobsegajočo božansko povezanost obstoječega. Obenem spodbuja pogum, modrost in zdravljenje, torej vodi naprej, odpira nove poti. Modra nit se izteče v osrednje slikarsko delo na razstavi – bleščečo ikono, ki prikazuje stilizirano

Zavod Kersnikova, 24. marec ― Critical ChangeLab je objavil dva nova odprto dostopna vira za izobraževalce: praktični priročnik, poln ustvarjalnih metod, ter prilagodljiv pedagoški model za učenje demokracije skozi delovanje, refleksijo in sodelovanje. Oba sta zdaj na voljo v več jezikih. Kako demokracijo spremeniti v nekaj, kar mladi dejansko počnejo, ne pa o njej samo govorijo? To vprašanje je v središču dveh novih publikacij projekta Critical ChangeLab: Demokracija v nastajanju: ustvarjalne metode za mlade in pedagoge Učenje za demokracijo in državljansko udejstvovanje: priročnik za pedagoge Publikaciji sta nastali skozi delo z mladimi v desetih evropskih državah in sta namenjeni šolam ter neformalnim učnim okoljem, od učilnic in mladinskih centrov do knjižnic, muzejev, makerspace prostorov in poletnih taborov. Novi priročnik postavlja ustvarjalno prakso v samo središče. Združuje praktične metode, ki mlade vabijo k gibanju, ustvarjanju, spraševanju, domišljiji in skupnemu delu. Namesto da bi se učni proces opiral le na pogovor ali pisne naloge, se demokratično učenje odpira skozi dejavnosti, kot so Walking Debate, Photovoice, Meme Making, Historical Roleplay, Zine Making in Theatre of the Oppressed. To niso ustvarjalni dodatki. So del same pedagogike. Model črpa iz umetnosti in oblikovanja, futures thinking pristopov, dialoškega učenja, participativnega raziskovanja in skupnostnega delovanja. V laboratorijih vizualne, narativne, performativne in makerske metode udeležencem pomagajo raziskovati različne načine vednosti in razumevanja sveta, hkrati pa sodelovanje postajajo dostopnejše in vključujoče. Ob priročniku model Critical ChangeLab ponuja prilagodljiv okvir za demokratično pedagogiko, zgrajen okoli petih faz: Grounding, Co-constructing Knowledge, Envisioning, Putting into Practice in Reflecting Together. Namesto podajanja vnaprej določenih vsebin podpira participativni učni proces, v katerem mladi raziskujejo resnična vprašanja iz svojega življenja, kritičn