Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 28. oktober ― Dogodek združi več segmentov: slikarstvo, ki je v »ozadju«, skulpture, marionete, »lisico, ki je zvita zver«, Von Kleistovo pripoved O gledališču marionet … in čisto Igro. Enej o svoji postavitvi že prej zapiše: »da gre za preobrat, kjer plen in lutka … ukaneta opazovalca« z dvojno izključitvijo rešitve. Gre za ne- in proti-intiutivno razrešitev slikarjeve uganke, za dvopomenskost zvitosti, ki jo razreši (vsak) opazovalec … Kot da obstoji (nekakšna) zvitost, pravilnejša od same zvitosti gledalca, ki se vsakič znova postavlja pred ogledalo, da bi preveril zvijačnost v pravljičnosti dramske igre. Kipi in slike so vpete, ujete v lutkovno predstavo, so protagonisti postavitve, njene Dejavnosti – razgradnje na razstavne eksponate. Slika = zatajitev njene avtonomnosti in marionete so »vprašljive«, kot tudi njeno gibanje in akcija, ki se prav vsakič znova oddalji od (nekega) posnemanja človeške anatomije. Posamezni segmenti kipov zmrznejo v poljubnem vrstnem redu. V ospredju je lisica = zvitost, ki se roga iz daljave, kot lutka, brez (vsake) gravitacije, v plesu, ki presega (vsakega) plesalca in je v resnici analogen le idealnemu gledalcu. V. J. Propp je v delu Morfologija skazki o pravljici zapisal: »Pravljica se odlikuje z ustaljeno kompozicijo, strukturo, ustaljeno poetiko … V ospredju pa je njena estetska funkcija.« V pravljici sta čas in kraj nedoločena, osebe so nedoločene, pravljica ljubi nasprotja, kategorično in apodiktično sodbo s čustvenim predznakom. Gre za tragičnost, ki se hkrati vzpostavlja in ukinja. Nekakšen čudež se zgodi, nekakšna čarobnost, s pomočjo katere se ukinja zlo in nemoralnost v vsakdanjem življenju. Nekakšen čudež in čarobnost, kot nek »obred« figur, konstantnih in nekonstantnih elementov: funkcij delujočih bitij in oseb. Strukturno je Enejeva predstava: ne-struktura in ne-red v novem Redu, ki kot artistov arhetip obvlada sceno/svet. Predvsem pa je ta postavitev čista igra. Pri tem moramo odmisliti vsako antropologijo, psihologijo in fenomenol

Galerija Prešernovih nagrajencev, 21. oktober ―  Vabimo vas na ogled razstave Prešernovi nagrajenci za fotografijo.  Predstavili se bodo Joco Žnidaršič, Stojan Kerbler, Milan Pajk, Tone Stojko, Zmago Jeraj in Boris Gaberščik. Zaradi strožjih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa in v skladu z vsemi predvidenimi ukrepi Vlade RS ter NIJZ odprtja ne bo. Ob upoštevanju ukrepov pa ste vabljeni k individualnemu ogledu razstave od četrtka, 22. oktobra 2020, od 10. ure dalje v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, Glavni trg 18.  Vabljeni. Odpiralni čas galerije: Razstava bo na ogled do četrtka, 26. novembra 2020, med tednom od 10. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih je galerija zaprta. Ob obisku galerije je obvezna uporaba zaščitnih mask.