ENEJ GALA: PRAV ZVITA ZVER/PREDATOR`S TURN

ENEJ GALA: PRAV ZVITA ZVER/PREDATOR`S TURN

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 28. oktober ― Dogodek združi več segmentov: slikarstvo, ki je v »ozadju«, skulpture, marionete, »lisico, ki je zvita zver«, Von Kleistovo pripoved O gledališču marionet … in čisto Igro. Enej o svoji postavitvi že prej zapiše: »da gre za preobrat, kjer plen in lutka … ukaneta opazovalca« z dvojno izključitvijo rešitve. Gre za ne- in proti-intiutivno razrešitev slikarjeve uganke, za dvopomenskost zvitosti, ki jo razreši (vsak) opazovalec … Kot da obstoji (nekakšna) zvitost, pravilnejša od same zvitosti gledalca, ki se vsakič znova postavlja pred ogledalo, da bi preveril zvijačnost v pravljičnosti dramske igre. Kipi in slike so vpete, ujete v lutkovno predstavo, so protagonisti postavitve, njene Dejavnosti – razgradnje na razstavne eksponate. Slika = zatajitev njene avtonomnosti in marionete so »vprašljive«, kot tudi njeno gibanje in akcija, ki se prav vsakič znova oddalji od (nekega) posnemanja človeške anatomije. Posamezni segmenti kipov zmrznejo v poljubnem vrstnem redu. V ospredju je lisica = zvitost, ki se roga iz daljave, kot lutka, brez (vsake) gravitacije, v plesu, ki presega (vsakega) plesalca in je v resnici analogen le idealnemu gledalcu. V. J. Propp je v delu Morfologija skazki o pravljici zapisal: »Pravljica se odlikuje z ustaljeno kompozicijo, strukturo, ustaljeno poetiko … V ospredju pa je njena estetska funkcija.« V pravljici sta čas in kraj nedoločena, osebe so nedoločene, pravljica ljubi nasprotja, kategorično in apodiktično sodbo s čustvenim predznakom. Gre za tragičnost, ki se hkrati vzpostavlja in ukinja. Nekakšen čudež se zgodi, nekakšna čarobnost, s pomočjo katere se ukinja zlo in nemoralnost v vsakdanjem življenju. Nekakšen čudež in čarobnost, kot nek »obred« figur, konstantnih in nekonstantnih elementov: funkcij delujočih bitij in oseb. Strukturno je Enejeva predstava: ne-struktura in ne-red v novem Redu, ki kot artistov arhetip obvlada sceno/svet. Predvsem pa je ta postavitev čista igra. Pri tem moramo odmisliti vsako antropologijo, psihologijo in fenomenol
FESTIVALSKE DOBRINE

FESTIVALSKE DOBRINE

Radio Študent, 25. oktober ― Kratka predstavitev stripa Znamenitni, delo Žige X Gombača in Jake Vukotiča (Rokus Klett, 2020). Izarjev pogovor s francoskim dvojcem Anne Baraou in Fanny Dalle-Rive. Utrinki s predavanj s Festivala stripa Tinta.     NAPOVEDI:
Retrospektiva Mihe Vipotnika uspešno zakljuÄ�ena (2020-10-22)

Retrospektiva Mihe Vipotnika uspešno zakljuÄ�ena (2020-10-22)

DIVA video arhiv, 23. oktober ― Kljub epidemiji nam je uspelo! V živo v Slovenski kinoteki in delno na spletu (Bazi slovenskega filma). Prikaz filmskega/video opusa Mihe Vipotnika z naslovom Obrazi analognega / Kvantizacija rdeÄ�e smo zakljuÄ�ili septembra z dvema dogodkoma. V Slovenski kinoteki smo predstavili zadnji program njegovih del s pogovorom. V Mestni galeriji v Novi Gorici pa je Peter Cerovšek predstavil retrospektivo ter prikazal in analiziral nekaj izbranih del. Sledil je zanimiv pogovor z umetnikom, v katerem...
SKUPINSKA RAZSTAVA: ŽIVI OBJEKT

SKUPINSKA RAZSTAVA: ŽIVI OBJEKT

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 22. oktober ― V sklopu razstave se predstavljajo Špela Petrič, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič in Polona Tratnik. Sodobne tehnologije vdirajo v vse pore našega življenja, družbe in kulture, tako da se nam ob posledicah pospešenega in naraščajočega (bio)tehnološkega manipuliranja ne postavlja samo vprašanje, kaj je človek, temveč tudi, kakšna je narava našega razmerja z živalmi, rastlinami in drugimi entitetami živega. Človek namreč pogosto ne zaznava raznovrstnih oblik življenja, ki ga obkrožajo, če so v drugem merilu kakor on sam. Nekatere vrste mikroorganizmov so celo pomemben sestavni del našega telesa, kot so na primer bakterije in glive, ki živijo na naši koži in v nas. S prehajanjem iz telesa v zunanje okolje in nasprotno izpodjedajo predstavo o človeku kot enovitem subjektu. Številni izmed razstavljenih projektov so bili izvedeni v laboratorijih kot plod interdisciplinarnega sodelovanja s strokovnjaki s področij naravoslovnih in humanističnih znanosti, vsi pa so plod dolgotrajnih procesov in raziskav. Ponujajo vpogled v odnos med človekom, živaljo in rastlino v luči heterogenosti, hibridnosti, skupnega ustvarjanja, interkognicije in vzporedne evolucije, znotraj katerih pojma subjekt in objekt postaneta pretočna, saj je tudi človek na primer reduciran na celico/telo/objekt in kot takšen material za obdelavo. Z naglaševanjem povezanosti našega telesa z okoljem, razstava Živi objekt razkriva našo vez z nečloveškimi akterji in omogoča zavedanje, da je nujna skrb za naravo in v njej živeče sisteme ne zgolj kot vir, ki ga lahko izkoriščamo, temveč kot živo tkivo, ki je nujno za naše preživetje. Na razstavi vizualnih, zvočnih in interaktivnih instalacij sodelujejo uveljavljene umetnice, ki že desetletja delujejo na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije, v polju obsežnega in mnogokrat problematičnega termina »bioumetnost«. Ustvarjajo projekte, ki so bili predstavljeni na najpomembnejših mednarodnih razstavah in platformah sodobne umetnosti, v njih pa s povezo
12. Speculum Artium

12. Speculum Artium

Radio Študent, 22. oktober ― „Prav imate. Življenje pri nas je težko. Naše mestece je luknja. Zmeraj je bilo luknja. Ampak zdaj,“ sem rekel, "je luknja v prihodnost. Skoz to luknjo bodo prišle v naš ušivi svet take reči, da bo vse drugače. Življenje bo drugačno, boljše, vsakdo bo imel, kar bo hotel. To je ta luknja. Skoz to luknjo prihaja znanje.
Prešernovi nagrajenci za fotografijo (22.10.2020 - 26.11.2020)

Prešernovi nagrajenci za fotografijo (22.10.2020 - 26.11.2020)

Galerija Prešernovih nagrajencev, 21. oktober ―  Vabimo vas na ogled razstave Prešernovi nagrajenci za fotografijo.  Predstavili se bodo Joco Žnidaršič, Stojan Kerbler, Milan Pajk, Tone Stojko, Zmago Jeraj in Boris Gaberščik. Zaradi strožjih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa in v skladu z vsemi predvidenimi ukrepi Vlade RS ter NIJZ odprtja ne bo. Ob upoštevanju ukrepov pa ste vabljeni k individualnemu ogledu razstave od četrtka, 22. oktobra 2020, od 10. ure dalje v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, Glavni trg 18.  Vabljeni. Odpiralni čas galerije: Razstava bo na ogled do četrtka, 26. novembra 2020, med tednom od 10. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih je galerija zaprta. Ob obisku galerije je obvezna uporaba zaščitnih mask.
še novic