DUŠICA DRAŽIĆ in WIM JANSSEN: PROJEKTOR

DUŠICA DRAŽIĆ in WIM JANSSEN: PROJEKTOR

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 23. september ― V času, ko beležimo rast ponovnega zanimanja za analogne medije in hkrati tudi zanimanje za njihovo zgodovino ter družbeno funkcijo, sta umetnika ustvarila "Projektor", ki raziskuje vlogo specifičnega 35-milimetrskega projektorja, in sicer modela NP-21 iz slovenskega podjetja Iskra. Če želimo razumeti njegov pomen, je treba omeniti posebnosti časa in prostora, v katerem je nastal: povojno obdobje v nekdanji Jugoslaviji je zaznamovala industrija in industrializacija države je predstavljala osnovno gospodarsko in razvojno politiko. Ob siceršnji fascinaciji s tehnologijo je nova oblast sledila Leninovim mislim o filmu kot najbolj pomembni zvrsti umetnosti in o potencialu, ki ga ima kot sredstvo za agitacijo in propagando. Posledično je zagnala lastno filmsko produkcijo, in sicer z Avala filmom v Srbiji, Triglav filmom v Sloveniji in Jadran filmom na Hrvaškem. Poleg tega je obnavljala nekdanje kinematografske dvorane ter gradila številne nove. Kinoprojektor je postal svojevrstna tehnološka ikona. Podjetje Iskra je že leta 1945 pripravilo proizvodni program za področje kinoprojektorjev in je v naslednjem desetletju začelo z množično proizvodnjo projektorjev, med katerimi je bil tudi NP-21. Za tokratni projekt je bil eden izmed originalnih NP-21 popolnoma razstavljen, vsak njegov delček je dobil kalup in bil odlit v bronu, nakar so odlite dele sestavili v nov delujoč projektor. Umetnika sta proces izdelave posnela in naredila film, ki ga predvajata z novonastalim bronastim projektorjem. Prva posebnost dela je povratna zanka, ki jo vsebuje instalacija. Po eni strani film predstavlja dokument nastajanja projektorja, po drugi pa je omenjeni projektor tisti, ki prikazuje proces lastnega nastanka. Vsebina dela je tako postala njegova oblika in obratno. Druga specifičnost je nemara v tem, da je narejen iz brona in kot takšen aludira na spomenik nekega časa – konkretno na čas analognega filma –, zaradi česar je nekakšna relikvija opuščene tehnologije in države, ki ne obstaja več
Retrospektiva Ivane Kobilca

Retrospektiva Ivane Kobilca

ARS Likovni odmevi, 20. september ― "Vse sem hotela videti na svetu....." Ta teden je slavnostni teden z različnimi dogodki ob 100. obletnici Narodne galerije v Ljubljani. Osrednji dogodek je razstava s 140 deli priljubljene slikarke Ivane Kobilca, mnoga med njimi so neznana širši javnosti. Dela so iz vseh obdobij njenega razgibanega življenja, ki ga je večinoma preživela v evropskih središčih. Razstava je kronološka in vodi skozi umetničina različna slogovna obdobja in žanre, vanjo pa so vključena tudi ključna dela drugih slovenskih realistov. Ta teden je izšla tudi obsežna monografija. O razstavi, delu in življenju Ivane Kobilca se je Maja Žel – Nolda pogovarjala z Natašo Ciber in Michelom Mohorjem iz Narodne galerije.
ŠUM#5 / Marko Bauer: Go with the flux

ŠUM#5 / Marko Bauer: Go with the flux

ŠUM, 19. september ― Go with the flux[1] Kladnik & Neon, razstava Acta Non Verba Baudrillard, ki se ga v zvezi z akceleracionizmom nekam zapostavlja, že malodane zataja, pravi:[2] odkar je umetnost soočena s poblagovljanjem vsega (oziroma odkar umetnost kot moderna umetnost sploh je, saj se kot taka vzpostavi ravno na trgu in z njim), svoje izjemnosti, izdvojenosti, svojega […]
še novic