Miha Perne: Triceps 2. – 23. marec 2018otvoritev: 2. marec ob...

Miha Perne: Triceps 2. – 23. marec 2018otvoritev: 2. marec ob...

Hiša kulture v Pivki, 19. februar ― Miha Perne: Triceps 2. – 23. marec 2018otvoritev: 2. marec ob 19. uriMiha Perne ima kot umetnik več vzporednih življenj. Na tokratni razstavi predstavlja dela, ki so nastala v zadnjem desetletju na njegovi samostojni poti.Razstava je razdeljena na tri dele. Prvi sklop z naslovom Eine kleine srajne predstavlja prerez umetnikovih slikarskih del manjših formatov, ki so nastala med leti 2007 in 2018. Ta sklop ustvarja vtis nenavadnega kolaža, je kot umetnikov kabinet čudes, ki odraža pestrost motivov in oblik na njegovih platnih. V drugem sklopu z naslovom 40 Paintings so predstavljena platna enakega formata, ki sestavljajo posebno celoto. Gre za eksperiment, kjer umetnik preizkuša slikarsko formo preko raziskovanja medsebojne dinamike del, ki so gradniki večje celote. Zadnji sklop predstavljajo dela na papirju More Nonsense, ki nastajajo na kuhinjski mizi, kot neke vrste vaje v slogu, in razkrivajo nezavedne povezave ter skrivnostno logiko onstran funkcijskega mišljenja; kot takšna so ključna za razlago vzgibov, ki vplivajo na Pernetovo umetnost.Miha Perne ne ustvarja z namenom spreminjanja sveta ali vsaj neposrednega opozarjanja na družbene probleme. Je slikar, ki izraža nasprotovanje utilitarizmu in umetniško delo povezuje z estetiko brez dodatnih političnih ali izobraževalnih kontekstov. V času, ko je prevladujoča paradigma biti revolucionar, deluje njegov skromni poskus raziskovanja sveta s pomočjo domišljije presenetljivo verodostojno.Kurator razstave je Sebastian Krawczyk.Miha Perne (1978) je maturiral na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in diplomiral iz slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 2005 je z Leonom Zuodarjem ustanovil slikarsko skupino Beli sladoled in leta 2011 še založbo Beli sladoled books & zines. Za svoje delo sta prejela nagrado skupine OHO (2011). Kot samostojni umetnik Miha Perne ustvarja na področju slikarstva, grafike in stripa. Živi in dela v Ljubljani. 
Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

Program projekta Švicarija: skupnost, umetnost in narava

MGLC Ljubljana, 19. februar ― nedeljsko vodstvo po razstavi Švicarija: skupnost, umetnost in narava nedelja, 25. februar, ob 15. uri Enourno vodstvo po razstavi v angleškem jeziku (s prilagoditvijo v slovenski jezik). Vodi Matic Ferlan, umetnostni zgodovinar. Projekt Švicarija: skupnost, umetnost in narava, s katerim se Ustvarjalni center Švicarija uvaja v kulturno življenje prestolnice, izhaja iz treh temeljnih elementov, ki so zaznamovali zgodovino stavbe: skupnosti, umetnosti in narave. Projekt sestavljata razstava in obrazstavni program, ki po navdihu stavbe aktualizirata zgodovino Švicarije in tako podajata smernice za njeno delovanje v prihodnosti. Večplastno razstavo tvorijo štirje sklopi: Zgodovina, Spominski atelje Stojana Batiča, Arhitektura in Umetnost. Razstava nas popelje skozi zgodovino in družabno življenje v stavbi, nam predstavi delovanje umetnikov v njej, in nam osvetli nedavno prenovo. Te sklope pa povezujejo umetniška dela. Dragica Čadež: Zgodba o drevesu, 2018. Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.
ZGOŠČEVANJE / DENSIFYING

ZGOŠČEVANJE / DENSIFYING

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 19. februar ― Razstava nadaljuje razstavno in teoretično raziskovanje sodobne slovenske skulpture z izborom del nekaterih najvidnejših slovenskih akademskih kipark in kiparjev različnih generacij. V sklopu razstave se predstavljajo: Polona Demšar, Aleksandra Saška Gruden, Zoran Srdić Janežič, Anže Jurkovšek, Spiro Mason, Mojca Smerdu, Jožef Vrščaj, Tomaž Zarifa. Motrenje sodobnega slovenskega kiparskega ustvarjanja je potovanje v materialni, oblikovni, miselni in čutni sistem. Vpeto je v razmerja, ko posebno navežemo na obče ali ko posameznega ustvarjalca in njegovo poetiko vpnemo v celovitost kulturnega delovanja oziroma umetniški zgodovinski trenutek. Tudi danes, tako kot vedno in povsod, se postavljajo različna vprašanja o smotrnosti kiparskega početja, vezana na subjektivne sistematične enotnosti, a tudi raznolikosti znotraj skulptur, ki vsaj v umetnosti nihajo med realnostjo in fikcijo, med biti (zaznavati) in čutiti (predstavljati). Prav takrat nastopi razlikovanje med delujočo kiparsko materijo in reflektirajočo kiparsko strukturo, ki v končnosti postavitve predstavljata določeno lepoto, ujeto v sistematično organizacijo, vezano na spoznavno in receptivno zmožnost, obe pa se povezujta z ugodjem in občasno neugodjem ter skupaj tvorita estetsko spoznanje oziroma energijo (sosledne ali raznolike) lepote. Priznavamo umetnost, verjamemo ji, da nas bogati, zaupamo pogledom nanjo, hočemo, da izpoveduje, dokazuje, opozarja, spreminja, želimo si, da je prijetna ali manj prijetna igra; nikakor ni treba, da je koristna, temveč da sporoča in nam raznoliko dograjuje življenje in je v biti tudi izrazito intimna izkušnja. Tudi tokratna kiparska razstava z naslovom Zgoščevanje je intimna izkušnja, saj živimo znotraj sveta metafor, pojmov in odnosov, nekaterih izključno občih, a drugih subjektivnih. V svetu mnogoterosti individuumov pomenijo skulpture mnoštvo vzorcev, arhetipov, simbolov in idej, ki niso vezani na religiozne, ideološke ali metafizične sisteme, temveč so svobodne materializ
še novic