29. julija 1907 je Robert Baden-Powell ustanovil skavte

Kamra.si, 29. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. julija 1907 je Robert Baden-Powell ustanovil skavte 7. maja 1910 se je Baden-Powell tudi redno upokojil. Šele leta 1907 je imel dovolj časa, da je ustanovil čete mladih skavtov. Prvotno se je zavzemal za že ustanovljeno skupino Boys-Brigade, a je kmalu ugotovil, da ne ustrezajo njegovim prvotnim predstavam. Napisal je še eno knjigo (Scouting for Boys) – že enajsto po vrsti. Da bi praktično preizkusil stvari, je med 1. in 8. avgustom leta 1907 organiziral tabor na otoku Brownsea. Sam je seveda tja prišel nekaj dni prej, da je lahko pripravil tabor. Na tem taboru je poleg njega šotorilo še 21 fantov iz vseh socialnih razredov in tako tudi njegov nečak Donald. Razdelil jih je v tako imenovane patrulje in napisal skavtske zakone. 1908 je izšla knjiga Skavtstvo za fante (Scouting for Boys) kot ena izmed pomembnejših pedagoških del 20. stoletja. V tej knjigi je prvič uporabil načelo Learning by doing (učenje z delom).

29. julija 1992 je umrl Dominik Smole, slovenski dramatik, pisatelj in dramaturg

Kamra.si, 29. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. julija 1992 je v Ljubljani umrl Dominik Smole, slovenski dramatik, pisatelj in dramaturg. Rodil se je 24. avgusta 1929 v Ljubljani. Rodil se je kot drugi sin hišnika Dominika in Ivane, rojene Končan. Osnovno šolo je obiskoval na Vrtači v letih 1935 in 1939. Šolanje je nadaljeval na klasični gimnaziji v Ljubljani. V šolskem letu 1944/45 je zaradi izključitve, ker naj bi delal za Osvobodilno fronto, ponavljal peti razred. Že takrat je slovel kot predrzen, površen in uporen učenec, kasneje pa so ga opisovali kot nedotakljivega in namrgodenega. Očetov samomor 10. avgusta 1944 ga je močno prizadel. Leta 1947 je maturiral in se zaposlil kot novinar na Radiu Ljubljana, 1951 je delal na izpostavi Radio Slovensko Primorje v Ajdovščini. Po preteku delovnega razmerja septembra 1952 je šel na skoraj enoletno služenje vojaškega roka. Aprila 1954 se je poročil s knjižničarko Zdenko Prek, s katero je imel dva otroka. Med letoma 1957 in 1958 je bil član uredniškega odbora Revije 57. V letih 1959 in 1960 je delal na bencinski črpalki na Viču. Zatem so mu ponudili uredništvo pri novih Perspektivah, kjer je delal od 1960 do 1962. Med letoma 1959 in 1964 je bil član gledališkega sveta Odra 57. Med letoma 1972 in 1976 je bil upravnik in umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, do leta 1980 dramaturg, potem pa je gledališče zapustil in naslednja štiri leta delal kot svobodni umetnik. Leta 1984 je bil tri mesece zaposlen kot dramaturg Drame SNG Ljubljana. Leta 1986 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ki pa je bila v bistvu nagrada za njegovo Antigono. Med obdobji rednih zaposlitev je živel kot svobodni pisatelj. Marca 1991 je umrl njegov prijatelj, igralec Brane Ivanc, kar ga je osamilo. Sledil mu je čez dobro leto v 63. letu starosti.

29. julija 1882 se je rodil Števan Kühar, slovenski zbiralec narodnega blaga Prekmurcev

Kamra.si, 29. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. julija 1882 se je v Bratoncih rodil Števan Kühar, slovenski zbiralec narodnega blaga Prekmurcev. Umrl je  24. septembra 1915 v Bratoncih.  Njegov brat je bil politik Mihael Kühar. Do 17. leta se je učil za krojača. V dveh letih je končal štiri razrede meščanske šole v Lendavi. V Veliki Kaniži je končal višjo gimnazijo in maturiral. Vstopil je v sombotelsko bogoslovje. Zaradi tuberkuloze ga je zapustil in se čez dva meseca vrnil v Bratonce. Zbiral je ljudske pesmi, ki so mu jih peli fantje in dekleta. Skupaj s pripovedkami jih je objavljal v Kalendarju Srca Jezušovega, v Novinah in v Časopisu za zgodovino in narodopisje. V tem časopisu je objavljal v letih 1910, 1911, 1913 in 1914, ko je objavil Národno blágo vogrskij Sloväncof. Anonimno je leta 1913 izdal 1. zvezek Narodnih pesmi. Za Marijin list je leta 1913 napisal članek »Sv. Ciril i Metod« po knigici, štero je ob 1025. letnici Metodove smrti na svetlo dalo Apostolstvo C. M. Pri vseh omenjenih časopisih je sodeloval anonimno ali s šiframi Š. K., P. ali pa z vzdevkoma Dolenski Marko in Dolinec.

28. julija 1897 je umrl Janko Kersnik, pisatelj, politik in notar

Kamra.si, 28. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. julija 1897 je umrl Janko Kersnik, pisatelj, politik in notar.  Rodil se je 4. septembra 1852 na Brdu pri Lukovici.  Janko Kersnik se je rodil v plemiški družini očetu Jožetu in materi Berti Hoffern v brdskem gradu, blizu Lukovice pri Domžalah. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, a je ni dokončal, zato ga je doma zasebno poučeval Fran Levec in ga navdušil za slovensko književnost. Leta 1868 je začel študirati pravo na Univerzi na Dunaju, nato je nadaljeval na Univerzi v Gradcu, kjer je študij leta 1874 dokončal. Postal je pripravnik na finančni prokuraturi v Ljubljani, leta 1878 pa je prevzel mesto notarskega namestnika na Brdu. Notarski izpit je naredil leta 1880. Leta 1883 je bil prvič izglasovan za deželnega poslanca. Kasneje je bil izvoljen za predsednika podružnice Kmetijske družbe, spomladi leta 1885 pa za župana lukoviške občine. Poročil se je z Alojzijo Tavčar, hčerko ljubljanskega hotelirja in posestnika. V letu 1889 je bil ponovno izvoljen v deželni zbor. Umrl je 28. julija 1897 zaradi jetike na grlu. Po njem je imenovana Osnovna šola Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici. 

28. julija 1914 - Avstro-Ogrska napove vojno Kraljevini Srbiji in carski Rusiji - začetek prve svetovne vojne

Kamra.si, 28. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. julija 1914 - Avstro-Ogrska napove vojno Kraljevini Srbiji in carski Rusiji - začetek prve svetovne vojne Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija.

28. julija 1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil Ludvik Mrzel, pisatelj, pesnik in publicist

Kamra.si, 28. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. julija 1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil Ludvik Mrzel, pisatelj, pesnik in publicist. Umrl je 29. septembra 1971 v Ljubljani. Bil je pripovednik, pesnik, esejist, gledališki in literarni kritik, dramatik in prevajalec, po poklicu je bil časnikar. Ustvarjal je tudi pod psevdonimom Frigid. Zaradi sodelovanja v rudarski stavki v Trbovljah so ga izključili iz gimnazije, ki pa jo je kasneje vendarle končal. Sprva se je vpisal na medicino, a je kasneje študiral filozofijo in slavistiko. Služboval je kot časnikar. V času druge svetovne vojne je bil jetnik v italijanskih in nemških taboriščih. 
Julijska tekma skakalcev v Mostecu

Julijska tekma skakalcev v Mostecu

Fototeka MNZS, 27. julij 2018 ― Konec julija 1968 je Ljubljanski dnevnik poročal  s trening tekme smučarskih skakalcev, ki je potekal na skakalnici v ljubljanskem Mostecu. Kot je zapisal novinar, je bila takrat s plastično maso pokrita skakalnica že precej dotrajana.     V skokih se je pomerilo 35 skakalcev iz članskih in mladinskih vrst. “Tekma članov je bila, čeprav je bilo vse skupaj bolj  namenjeno rekreaciji kot pa posebnim...

27. julija 1851 - v Celovcu ustanovljena Mohorjeva družba

Kamra.si, 27. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. julija 1851 - v Celovcu ustanovljena Mohorjeva družba Mladi duhovnik Anton Martin Slomšek (1800-1862) spodbujal slovenske bogoslovce že dobrih dvajset let, preden sta njegova prijatelja kaplan Andrej Einspieler (1813-1888) in slavist Anton Janežič (1818-1869) skupaj s somišljeniki 27. julija 1851 v Celovcu javno naznanila ustanovitev Družtva, ktero bode dobre bukve za Slovence izdajalo in jih med njimi razširjevalo. Za zavetnika so si izbrali oglejskega sv. Mohorja, ki so ga takrat častili po vsem slovenskem ozemlju kot najstarejšo pričo krščanstva na naših tleh.

27. julija 1877 se je v Gradcu rodil Ivan Koštiál, pedagog in jezikoslovec

Kamra.si, 27. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. julija 1877 se je v Gradcu rodil Ivan Koštiál, slovenski pedagog in jezikoslovec. Umrl je 19. februarja 1949 v Novem mestu. Na Dunaju in v Gradcu je študiral slovenščino in klasično filologijo, kjer je leta 1898 diplomiral. Od 1899 je poučeval na srednjih šolah v Novem mestu in Ljubljani, na slovenskem moškem učiteljišču v Kopru (1902-1909) in Gorici (1909-1919), nato pa je do upokojitve učil na gimnaziji v Novem mestu. Marjan Mušič ga v knjigi Novomeška pomlad opisuje kot dobrega profesorja: »Kot vihra je vselej točno ob uri v razred privršal profesor slovenščine in srbohrvaščine Ivan Koštiál. Hrup, ki ga je povzročil s čiščenjem in opihavanjem katedra, se je mešal z razigranostjo učencev. … utrujeni od ustaljenega, nespremenljivo zdolgočasenega podajanja predmetov ex cathedra so si oddahnili in znova osvežili s prihodom profesorja Koštiála, ki je umel svoje prenikavo znanje približati dijakom na neobičajen, iskrivo duhovit način; pri tem pa jim je dopuščal, da so sami aktivno sodelovali pri pouku.«

27. julija 1857 - uradno odprtje železniške proge med Ljubljano in Trstom, končanje Južne železnice

Kamra.si, 27. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. julija 1857 - uradno odprtje železniške proge med Ljubljano in Trstom, končanje Južne železnice Načrtovanje železniške proge od Dunaja proti Trstu so v Avstriji začeli že leta 1837. Leta 1839 je dobil koncesijo za gradnjo proge z Dunaja proti jugu bančnik Georg Sina, toda že 23. decembra 1841 je država izdala dvorni dekret – država bo sama gradila večje železnice. V tem dekretu je bila prvič predvidena proga Dunaj – Trst. Železniško progo med Ljubljano in Trstom so uradno odprli 27. julija 1857, v navzočnosti številnih uglednih oseb, na čelu s cesarjem Francem Jožefom in štirimi nadvojvodami. Odprtje železniške proge so združili z odprtjem tržaškega vodovoda. Med gradnjo proge so namreč naleteli na pitno vodo, ki so jo črpali do višje ležečega vodnega stolpa in nato speljali do Nabrežine. Od tu je vodovod potekal pod železniškimi tiri do Trsta.  Več https://sl.wikipedia.org/wiki/Južna_železnica

Društva in društveno življenje na območju občine Štore do 2. svetovne vojne

Kamra.si, 26. julij 2018 ― Železarski muzej Štore in Osrednja knjižnica Celje vabita do 15. septembra v Galerijo muzeja na Teharjah pri Celju na ogled razstave Društva in društveno življenje na območju občine Štore do 2. svetovne vojne avtorja Mateja Ocvirka.  Vodstvo po razstavi: sreda, 12. 9. 2018 ob 18. uri Razstavo je omogočila Osrednja knjižnica Celje

26. julija 1876 se je rodil Ožbalt Ilaunig, sodnik in pisatelj

Kamra.si, 26. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. julija 1876 se je v Rebrci pri Železni kapli rodil Ožbalt Ilaunig, sodnik in pisatelj. Umrl je 8. februarja 1945 v Lenartu v Slovenskih goricah. Dr. Ožbalt Ilaunig je bil nezakonski sin revnih staršev Marije Brumnik iz Reberce in Janeza Ilauniga iz Apač. Njegova starša sta bila delavca pri bogatem kmetu v Reberci. Sina sta dala v oskrbo k dedku in babici, kjer je živel enajst let ter očeta in mater videval samo ob nedeljah. Svoja otroška leta preživel kot pastir, po okoliških hribih je pasel kozi svojega dedka. Pri sedmih letih bi moral začeti s šolo, ker pa je živel pri starih starših na odročnem kraju, učitelj, ki je otroke popisoval po hišah, ni vedel, da je tam še kak otrok. Kasneje je izvedel za šoloobveznega otroka pri Ilaunigovih starih starših in kmalu so dobili poziv, da morajo Ožbalta poslati v Žitaro vas v ljudsko šolo. Tako je leta 1884 začel obiskovati pravo šolo.

26. julija 1903 se je rodil Franjo Dominko, slovenski fizik in astronom

Kamra.si, 26. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. julija 1903 se je v Vodnjanu pri Pulju rodil Franjo Dominko, slovenski fizik in astronom. Umrl je 22. februarja 1987 v Ljubljani. Dominko je študiral fiziko na Univerzi v Bologni in tu leta 1929 doktoriral. Za svoje delo je prejel visoko nagrado te univerze. Prve strokovne članke je leta 1931 objavil v astronomski reviji Coelum. V letih od 1927 do 1930 je bil predsednik slovenskega dijaškega društva Adrija; do 1931 je bil pomočnik na astronomskem inštitutu v Bologni, leta 1932 je prišel v Jugoslavijo. Od leta 1932 do 1938 je delal v Astronomskem observatoriju v Beogradu (AOB) kot pomočnik opazovalec. V tem času je objavil strokovne članke v publikaciji observatorija Godišnjak našeg neba (1934 do 1938). Bil je med ustanovitelji jugoslovanskega astronomskega društva in (1935 do 1940) sourednik poljudnoznanstvene revije Saturn. Od leta 1938 je bil znanstveni sodelavec na observatoriju v Beogradu in profesor na beograjskih gimnazijah, 1941 do 1942 je bil v gestapovskem zaporu in taborišču na Banjici. Po osvoboditvi Beograda leta 1944 se je prijavil v 5. udarno krajiško divizijo, pozneje pa v brigado Italia ter sodeloval v bojih na sremski fronti. Leta 1946 je postal astronomski opazovalec in leta 1947 znanstveni sodelavec pri AOB. Ob ustanovitvi stolice za astronomijo leta 1948 na Univerzi v Ljubljani je bil izvoljen za izrednega profesorja. Ustanovil je Astronomsko-geofizikalni observatorij AGO s potresno postajo na Golovcu v Ljubljani. Skupaj z Vladom Ribaričem je usmerjal razvoj seizmologije pri nas in si prizadeval za upoštevanje njenih izsledkov pri gradnjah; tako je SRS še pred skopskim potresom izdelala pravilnik o varnejši gradnji. Vodil je strokovno skupino, ki je po večletnih meritvah določila vrednosti astronomskih parametrov observatorija (astronomsko dolžino, širino in smer poldnevnika (meridijana)). Bil je pobudnik češko-jugoslovanskega projekta gradnje Observatorija na Hvaru.

26. julija 1934 je umrl Rudolf Maister - Vojanov, slovenski pesnik, general, borec za severno mejo

Kamra.si, 26. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. julija 1934 je na Uncu pri Rakeku umrl Rudolf Maister - Vojanov, slovenski pesnik, general, borec za severno mejo. Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku.  Rodil se je v Kamniku kot najmlajši od treh otrok očetu Francu in materi Frančiški roj. Tomšič. Osnovno šolo je obiskoval v Mengšu in nato v Kranju, kjer je leta 1890 zaključil tudi nižjo gimnazijo. Po očetovi smrti leta 1887, je za njega skrbel stric Lovrenc, ki ga je navduševal za vojaški poklic. Leta 1894 je Maister zaključil šolanje v domobranski kadetnici na Dunaju in bil poslan v domobranski polk v Ljubljani. Oktobra 1894 je bil prestavljen v pehotni polk v Celovec, kjer je novembra 1895 dosegel čin poročnika. Med drugim se je šolal na strelski šoli v Brucku na Leithi (de) (1903) in na častniški šoli v Gradcu (1907). V tem obdobju je na vojaških vajah spoznal večino slovenskega narodnega ozemlja. Novembra 1908 so Maistra, po demonstracijah v Ljubljani, kazensko premestili v Przemyšl (en) v Galiciji (danes Poljska), kjer je leta 1910 napredoval v stotnika in poveljnika 7. bojne črte ter leta 1912 postal poveljnik podčastniške šole. V tem obdobju je na vojaških vajah hudo zbolel za prehladom in vnetjem rebrne mrene. Do konca aprila 1913 je bil na šestmesečnem bolniškem dopustu. Pljuča si je zdravil v Dalmaciji, v egiptovskem zdravilišču Heluan (de) pri Kairu. Po izteku dopusta je bil premeščen v črno vojsko (Landwehr (de)), kjer je novembra 1913 postal poveljnik izpostave v Celju.

25. julija 1877 se je rodila Dorothea Hauser, slikarka

Kamra.si, 25. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. julija 1877 se je v Gradcu rodila Dorothea (Doroteja, Dora) Hauser, slikarka. Umrla je v Vojniku 8. januarja 1946.*  Hauserjeva je bila rojena v Gradcu, v ugledni meščanski družini. Slikarstvo je sprva študirala na deželni umetniški šoli v Gradcu in nadaljevala pri slikarju in oblikovalcu Wilhelmu von Debschnitzu, ki je postal leta 1902 soustanovitelj znanega ateljeja za uporabno in likovno umetnost. Svoja slikarska znanja je izpopolnjevala tudi v Dresdnu pri Karlu in Emiliji Pelikan – Mediz, priznanih učiteljih krajinarstva, figuralike in portretiranja.Kdaj se je Doroteja s starši preselila na Stallnerjevo vzpetino pri Vojniku, iz virov sicer ni znano, gotovo pa je, da je bila tam nastanjena že leta 1921, saj je od tega leta dalje mogoče slediti v celjskem časopisju objave o njenih razstavah doma in v tujini. Hauserjeva je živela dinamično in ustvarjalno življenje meščanske izobraženke, ki so jo domačini spoštovali, saj ni ljudi nikoli delila po premoženjski, nacionalni ali še manj po politični plati in je bila domačinom zelo naklonjena – zlasti otrokom.

25. julija 1941 so se začela gradbena dela za tovarno letalskih delov (VDM Luftfahrtwerke Steiermark) na Teznem v Mariboru, bodoče tovarne TAM (1947-1996)

Kamra.si, 25. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. julija 1941 so se začela gradbena dela za tovarno letalskih delov (VDM Luftfahrtwerke Steiermark) na Teznem v Mariboru, bodoče tovarne TAM (1947-1996). Začetek TAM-a sega v obdobje po drugi svetovni vojni. Ustanovili so ga leta 1947 v novonastali državi Jugoslaviji, temelje za proizvodnjo na Teznem pa so že leta 1941 postavili Nemci, ko so zasedli Maribor. Nemška vojna industrija je namreč potrebovala varno in primerno lokacijo za dograditev tovarne, v kateri so nameravali izdelovati predvsem letalske dele. Gradbena dela in pripravo infrastrukture so začeli 25. julija 1941, tovarno pa so začeli graditi istega leta.   

25. julija 1941 so se začela gradbena dela za tovarno letalskih delov (VDM Luftfahrtwerke Steiermark) na Teznem v Mariboru - bodoča tovarna TAM (1947-1996)

Kamra.si, 25. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. julija 1941 so se začela gradbena dela za tovarno letalskih delov (VDM Luftfahrtwerke Steiermark) na Teznem v Mariboru - bodoča tovarna TAM (1947-1996). Začetek TAM-a sega v obdobje po drugi svetovni vojni. Ustanovili so ga leta 1947 v novonastali državi Jugoslaviji, temelje za proizvodnjo na Teznem pa so že leta 1941 postavili Nemci, ko so zasedli Maribor. Nemška vojna industrija je namreč potrebovala varno in primerno lokacijo za dograditev tovarne, v kateri so nameravali izdelovati predvsem letalske dele. Gradbena dela in pripravo infrastrukture so začeli 25. julija 1941, tovarno pa so začeli graditi istega leta.   

25. julija 1897 Portorož postane klimatsko zdravilišče

Kamra.si, 25. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. julija 1897 Portorož postane klimatsko zdravilišče Portorož je bil, zaradi svojih naravnih danosti in iz njih izvedenih storitev in dejavnosti, z državnim zakonom Ministrstva za notranje zadeve dne 25. julija 1897 tudi uradno razglašen za zdraviliški kraj. Z zakonom je bila ustanovljena zdraviliška družba »Azienda di cura per il circondario di Porto Rose presso Pirano«. Zakon je dovoljeval zdravniški komisiji, ki je upravljala podjetje, tudi zaračunavanje turistične takse, s katero naj bi pokrivali stroške svoje dejavnosti. V Portorož so prihajali vse pomembnejši gostje. Poleti 1899 ga je obiskal tudi avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki je nato s svojo jahto Parenzo odplul v Poreč. Vir: http://www.portoroz.si/si/portoroz-in-piran/portoroz/zgodovina-portoroza Priporočamo tudi: https://sl.wikipedia.org/wiki/Portorož#Turizem_do_I._svetovne_vojne

25. julija 1880 se je rodil Ivan Zorec, slovenski pisatelj in prevajalec

Kamra.si, 25. julij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. julija 1880 se je v Malem Gabru rodil Ivan Zorec, slovenski pisatelj in prevajalec. Umrl je 30. julija 1952 v Ljubljani. Ivan Zorec je najprej od leta 1895 do 1897 obiskoval višjo gimnazijo v Novem mestu, nato pa nadaljeval s šolanjem v Ljubljani, kjer je 1900 maturiral. Leta 1902 je dokončal častniško šolo in se nato zaposlil kot železniški uradnik. Služboval je v Trstu in Ljubljani. Bil je ustanovitelj in dejavni član različnih železničarskih društev. Za potrebe železnice je pisal priročnike ter oblikoval in urejal železniško terminologijo. 
še novic