Kamra.si, 9. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. avgusta 1912 se je v Ribnici rodil Bojan Adamič, slovenski skladatelj, dirigent in aranžer. Umrl je  3. novembra 1995 v Ljubljani. Bojan Adamič je bil vsestranski glasbeni ustvarjalec, znano je njegovo delo na področju zabavne in filmske glasbe, manj pa je znano njegovo ustvarjanje na področju fotografije. Bojan Adamič je obiskoval OŠ v Ribnici in OŠ Ledina v Ljubljani ter gimnazijo Poljane, kjer je maturiral leta 1931. S 13 leti se je vpisal na Državni konzervatorij za klavir (srednja glasbena šola) in končal orgle pri prof. Premrlu, trobento pri prof. Karasu in deloma kompozicijo pri prof. Ostercu. Diplomiral iz klavirja pri prof. Ravniku leta 1941 na Glasbeni akademiji v Ljubljani, ko je za diplomski izpit igral Lisztov prvi klavirski koncert. Na Pravni fakulteti je opravil prvi državni izpit in absolutorij.

Kamra.si, 8. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. avgusta 1971 je v Ljubljani umrl Danilo Bučar, slovenski skladatelj, dirigent in igralec. Rodil se je 8. junija 1896 v Črnomlju. Njegov pravi rojstni datum pa je verjetno 8. julij, kakor navajajo katalogi novomeške gimnazije. Gimnazijo je obiskoval v  Novem mestu, kjer je bil učenec Ignacija Hladnika, učitelja glasbe in kapiteljskega organista. Kljub temu, da je študiral farmacijo in bil od začetka prve svetovne vojne do leta 1949 zaposlen v lekarništvu, je bila glasba njegova prava strast. Nadarjenost za glasbo je podedoval po očetu. Že kot otrok se je skrivaj učil igrati klavir. V gimnaziji je igral v tamburaški skupini. Igral je skoraj vse instrumente, sodeloval pri zboru, dirigiral orkester in prirejal očetove skladbe za tamburaški zbor.

Kamra.si, 8. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. avgusta 1913 se je v Kranju rodil Marij Pregelj, slovenski slikar. Umrl je 18. marca 1967 v Ljubljani. Med leti 1932 in 1936 je na akademiji v Zagrebu študiral risanje in slikarstvo. Med drugo svetovno vojno je bil v nemškem in italijanskem ujetništvu. Njegove risbe iz tega časa so formalno, motivno in vsebinsko zaznamovale Pregljevo poznejše delo. Po vojni je poučeval na srednjih šolah v Ljubljani. Od leta 1948 dalje je bil zaposlen na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je bil od leta 1963 njen izredni, od leta 1965 pa redni profesor. Med leti 1960 do 1964 je bil predsednik Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije. Dvakrat je dobil Prešernovo nagrado (1958, 1964). Posmrtno je bil odlikovan tudi z Jakopičevo nagrado. Pregljeva obsežna umetniška zapuščina je bila po njegovi volji razdeljena med Muzej savremene umetnosti v Beogradu in Mestno galerijo v Ljubljani.  

Kamra.si, 7. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. avgusta 1941 je umrl Rabindranat Tagore. Rodil se je 7. maja 1861. Rabindranat Tagore, bengalski polihistor, nobelovec je preoblikoval bengalsko književnost in glasbo kot tudi indijsko umetnost pod vplivom modernizma poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. V bengalsko poezijo in prozo klasičnega sanskrta je vpeljal svež, moderni in pogovorni jezik. Bil je prvi izven-evropski prejemnik Nobelove nagrade za književnost (leta 1913).  Tagore se je rodil v Kolkati v premožni brahminski družini. Rabi, kot so najmlajšega med 13 otroci imenovali, je začel pesniti že pri osmih letih. Star šestnajst let je pod psevdonimom Bhānusiṃha (»Sončni lev«) izdal zbirko pesmi, ki je kot po dolgem času odkrita klasika doživela navdušen sprejem. Leta 1877 je izdal pod lastnim imenom prve kratke zgodbe in drame. Kot humanist, svetovljan in goreč anti-nacionalist, se je uprl britanski nadvladi in se zavzemal za neodvisnost. Uvrščamo ga v zadnjo generacijo širšega hindujskega intelektualnega gibanja bengalska renesansa. Spisal je še številne članke, slike in skice, spesnil več kot dva tisoč pesmi; med njegovo zapuščino je tudi ustanovitev Univerze Vishva-Bharati. Tagore je vpel bengalsko umetnost v klasične okvire, pri tem pa se je izognil jezikovnim oviram tradicije ter z vero in tradicijo prepletenih liričnih oblik. Njegovi romani, zgodbe, pesmi, plesne drame in eseji so obravnavali tako politične kot osebne teme. Darovanlke, Gora, Dom in svet so njegova najbolj znana dela. Njegove stihe, novele in romane so hvalili - in posnemali - zaradi njihove liričnosti, neposrednosti in nenaravne kontemplacije. Njegove skladbe in besedila je več držav, med njimi Indija, Šrilanka in Bangladeš, izbralo za svojo himno. Več: https://sl.wikipedia.org/wiki/Rabindranath_Tagore

Kamra.si, 7. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. avgusta 1895 so postavili Aljažev stolp na Triglavu Aljažev stolp je najvišje ležeče gorsko zavetišče v Sloveniji. Nahaja se na Triglavu (2864 metrov). Skupaj z vrhom predstavlja najprepoznavnejši simbol slovenstva. Danes je v državni lasti, upravlja ga Planinsko društvo Ljubljana-Matica, spada pa pod Občino Bohinj. Planinska in alpinistična dejavnost v slovenskih Alpah je bila v 19. stoletju pod močnim nemškim vplivom, kar se še danes pozna pri poimenovanju klasičnih smeri v Triglavski steni (Nemška in Bavarska smer), kot tudi v današnjem planinskem in alpinističnem žargonu. Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, je med svojim službovanjem začel opažati veliko zanimanje tujcev za slovenske gore. Temu se je skušal upreti tako, da je od dovške občine za en goldinar kupil vrh Triglava (16 m2). Načrtoval in financiral je majhen valjast stolp iz debele pocinkane pločevine, ki naj bi nadomestil propadajočo leseno triangulacijsko piramido na vrhu. Stolp je izdelal Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani. Ta je izdelal stolp iz šestih delov, ki so tehtali od petnajst do dvajset kilogramov. Dele stolpa so nato prepeljali z vlakom v Mojstrano, od tu pa jih je šest nosačev v enem tednu znosilo na vrh Triglava. Pri postavljanju stolpa so sodelovali Jakob Aljaž, Janez Klinar - Požganec, Tomaž Košir - Kobar in Andrej Belec s svojima delavcema. Delo so opravili 7. 8. 1895 v petih urah, za izdelavo in postavitev pa je Jakob Aljaž odštel 300 goldinarjev. Slavnostno odprtje in blagoslovitev stolpa sta bila 22. avgusta 1895. Navzoči so bili Aljaž, Matej Hubad, Andrej Gassner ter Aljaževa pomočnika Janez Klinar - Požganc in Tomaž Košir - Kobar. »Požganc vrže dinamitni patron, ki močno poči, zamašek šampanjske buteljke skoči kvišku s pokom, mi zapojemo Ave maris stella, potem Triglav moj dom in otvoritev je bila končana,« se je Aljaž, ki naj bi takrat pel kleče, objemajoč stolp in s solzami v očeh, spominjal odprtja. Napis Aljažev stolp na stolpu je bil

Kamra.si, 7. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. avgusta 1864 je v Kranju umrl Janez Avguštin Puhar, duhovnik, izumitelj in fotograf. Rodil se je 26. avgusta 1814 v Kranju.  Kranjčan Janez Puhar je izumitelj fotografije na steklo in naš prvi znani fotograf. Bil je slovenski duhovnik, rojen v tedanjem avstrijskem cesarstvu, ki je z izvirnim postopkom, poimenovanim svetlopis (slika na steklo, hyalotipija, kasneje tudi puharotipija), leta 1842 slovensko inovativnost zapisal na svetovni zemljevid razvoja fotografske umetnosti. Bil je vsestranski raziskovalec in izobraženec, ki je govoril več jezikov: francoščino, nemščino, angleščino in italijanščino. Že v mladih letih so ga izzivale različne znanosti – kemija, fizika, matematika, astronomija, fotografija – in umetnost – rad je risal in slikal, pisal pesmi in izdeloval instrumente. Povsod, kjer je služboval, se je ukvarjal z eksperimentiranjem, predvsem v tedaj še skrivnostni fotografiji. 

Kamra.si, 6. avgust 2018 ― Pokrajinski muzej Celje vabi na brezplačno  likovno delavnico PORTRET VERONIKE DESENIŠKE, ki bo v sredo, 8. avgusta 2018 od 10.-12.30. ure v Stari grofiji na Muzejskem trgu 1, Celje. Namenjena je otrokom od 6 do 10 let in družinam.   Število udeležencev je omejeno, zato prosimo, da udeležbo najavite na tel. št.  03 428 09 62 ali po e-pošti: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloak8572bf57ca542ff10af3b356eb175a74').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addy8572bf57ca542ff10af3b356eb175a74 = 'muzej' + '@'; addy8572bf57ca542ff10af3b356eb175a74 = addy8572bf57ca542ff10af3b356eb175a74 + 'pokmuz-ce' + '.' + 'si'; var addy_text8572bf57ca542ff10af3b356eb175a74 = 'muzej' + '@' + 'pokmuz-ce' + '.' + 'si';document.getElementById('cloak8572bf57ca542ff10af3b356eb175a74').innerHTML += ''+addy_text8572bf57ca542ff10af3b356eb175a74+''; . 

Kamra.si, 6. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. avgusta 1846 se je rodil Matej Slekovec, duhovnik, zgodovinar in politik. Umrl je 15. decembra 1903 v Ljubljani. Matej Slekovec se je rodil v Kunovi pri Negovi v kmečki družini. V Mariboru je obiskoval gimnazijo, nato pa bogoslovje in bil posvečen v mašnika leta 1871. Še istega leta je nastopil službo kot kaplan v Središču ob Dravi, kjer je ostal do leta 1878, ko je bil premeščen v Cirkovce, leto kasneje pa k Sv. Marku niže Ptuja (Markovci). Leta 1882 je zaradi nevarne bolezni stopil v začasen pokoj in čez zimo odšel v Gorico na zdravljenje. Spomladi leta 1883 si je toliko opomogel, da je lahko nastopil službo kaplana pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Končno se je ustalil v Markovcih, kjer je deloval kot župnik od leta 1887 do upokojitve leta 1903. Že od mladosti je Slekovec večkrat hudo bolehal, predvsem zaradi dejstva, da je v dijaških letih stradal, kar je za zmerom izpodkopalo njegovo zdravje. Umrl je 15. decembra 1903 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan.  

Kamra.si, 4. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. avgust 1956 -  prvi javni televizijski prenos v Sloveniji Od 4. do 16. avgusta 1956 je bila na Gospodarskem razstavišču mednarodna razstava radia in telekomunikacij. Da bi si to tehnično novost lahko ogledalo kar največ ljudi – v Ljubljani je bilo namreč takrat le kakšna dva ducata zasebnih televizijskih sprejemnikov – so tv-sprejemnike postavili v nekatere izložbe ob glavnih mestnih ulicah.Gledalci so tako prvikrat videli radijske napovedovalke in napovedovalce, med prvimi znanimi in priljubljenimi gosti pa je nastopil Frane Milčinski - Ježek. Na začetku programa se je na televizijskih zaslonih prikazal napis: "Radio Ljubljana – televizijska oddaja – televizijski studio Gospodarsko razstavišče."Televizija Ljubljana je dotlej svoje prve oddaje pripravljala in predvajala iz Zagreba. Uradni rojstni dan slovenske televizije je sicer oktobra 1958. Vir: https://www.rtvslo.si/na-danasnji-dan/4-avgust-dan-prvega-javnega-televizijskega-prenosa-v-sloveniji/331654

Kamra.si, 4. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. avgusta 1875 je umrl Hans Christian Andersen, danski pisatelj in pesnik. Rodil se je 2. aprila 1805.  Rodil se je 2. aprila 1805 (njegov rojstni dan je mednarodni dan mladinske knjige) v mestu Odense na Danskem. Njegov oče je bil norčav čevljar s sorodstvom med plemenitimi ljudmi, a je umrl, ko je bilo pisatelju 11 let. Andersenova mati je želela, da se izuči za krojača, on pa je sanjal o drugih stvareh. Že v otroških letih se je prepuščal sanjarjenju, želel je postati pesnik in igralec. Tekom življenja je napisal nekaj romanov in gledaliških iger, ki pa so potonile v pozabo, slave je bil deležen predvsem zaradi pravljic. Da bi bil lahko dober igralec in pisec, se je še enkrat a klasično izučil ko je bil najstnik in bi moral šolo že končati. Bil je tako starejši kot ostali, tudi sicer visokorasel in prenapetega nerodnega obnašanja, zato so se mu posmehovali sošolci. Že zelo zgodaj ob prihodu v København se močno in z veliko ambicijo rine v svet gledališča, umetnosti in plesa, z željo biti igralec. Pri prebijanju skozi družbene razrede mu opazno pomaga ravnatelj Kraljevega gledališča v Kobenhavnu, ki mu financira tudi šolanje in omogoči stik s tedanjimi kulturniki in igralci. Ambicija igralstva se spremeni, saj mu glas mutira, tudi ni posebej atletičen, tako postane pisec, pesnik, pripovedovalec, celo dramatik. Obupan in z malo denarja, a veliko usmiljenja plemenitašev in gledaliških funkcionarjev opravi tako šolanje kot prve korake v književnost, dramatiko in poezijo. Klasično izobrazbo dobi z velikim zamikom, večinoma preko učiteljev in inštruktorjev, a veliko vlaga v izobraževanje. Objavljen je z velikimi projekti, marsikateri so tedaj tudi cenjeni, a zelo slabo se sooča s kritikami. Počasi spoznava umetniški svet igralcev, pevcev in plesalcev, kateremu nikoli povsem ne pripada kot književnik, je pa zelo cenjen kot pripovedovalec kratkih pravljičnih fantastičnih zgodb, kjer za razliko od bratom Grimm in drugih zbiralcev l