Otvoritev razstave in pogovor o življenju in delu Jureta Detele

Kamra.si, 17. avgust 2018 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vas v sredo, 22. 8. 2018, ob 19. uri vabi na otvoritev razstave in pogovor o življenju in delu Jureta Detele. Sodelujoča: Miklavž Komelj, urednik Zbranih pesmi Jureta Detele, (Baletrina, 2018) in Marko Hren, publicist, vizionar in osebni prijatelj Jureta Detele. Prireditev poteka v okviru festivala Dnevi poezije in vina 2018. Veseli bomo vašega obiska!  

Dnevi poezije in vina - otroški program

Kamra.si, 17. avgust 2018 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi na pripovedovalske urice v okviru festivala Dnevi poezije in vina. Odvijale se bodo na Vrazovem trgu 2 na Ptuju, vsak dan ob 17. uri. Program:  - sreda, 22. 8. 2018: Pehar Suhih hrušk (Ivan Cankar, Lidija Osterc) in druge bolj sadne, - četrtek, 23. 8. 2018: Pika – Poka (Lili Novy, Marjan Manček) in druge bolj živalske, - petek, 24. 8. 2018: Zlata vrtnica (Armenska pravljica, Tone Žnidarič) in druge bolj rožne. Pripoveduje knjižničarka in pravljičarka Liljana Klemenčič.  Vljudno vabljeni!  
LETO PRELOMA. LETO 1948.

LETO PRELOMA. LETO 1948.

Fototeka MNZS, 17. avgust 2018 ― Vljudno vabljeni na ogled nove občasne fotografske razstave z naslovom Leto preloma. Leto 1948. Razstava bo na ogled med 21. avgustom in 14. oktobrom 2018 v preddverju Viteške dvorane Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Celovška cesta 23, Ljubljana. Fotografska razstava z naslovom Leto preloma. Leto 1948. je slikovna pripoved o letu 1948. Nastala je z izborom fotografij več avtorjev iz fotografske zbirke Foto Slovenija in...
Mladi Angleži v Trebnjem zgradili vrtec

Mladi Angleži v Trebnjem zgradili vrtec

Fototeka MNZS, 17. avgust 2018 ― “Kje naj vam postavimo otroško varstveno ustanovo?” je bilo preprosto vprašanje, ki so ga pred petimi desetletji na Rdeči križ Slovenije naslovili mladi Angleži iz Bedwortha. In dobili odgovor, da “Trebnje potrebuje takšno zgradbo.” In res je poleti 1968 skupina tridesetih mladih Angležev, članov dobrodelne organizacije The Youth Club of Warwieshire, pripotovala v Trebnje in začela graditi nov vrtec. Da so zbrali denar za...

17. avgust - dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Kamra.si, 17. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. avgust - dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je slovenski praznik, ki ga praznujemo 17. avgusta,  na dan, ko je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom. Po koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.Po Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji je državni praznik v Republiki Sloveniji, ne pa tudi dela prost dan.[2] Uveden je bil leta 2006, od leta 2009 se uradna državna proslava prireja vsakih pet let. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Združitev_prekmurskih_Slovencev_z_matičnim_narodom_po_prvi_svetovni_vojni

17. avgusta 1961 je umrl Jakob Savinšek, slovenski kipar, risar in pesnik

Kamra.si, 17. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. avgusta 1961 je v Kirchheimu (Nemčija) umrl Jakob Savinšek, slovenski kipar, risar in pesnik. Rodil se je  4. februarja 1922 v Kamniku.  odil se je leta 1922 v Kamniku. V Ljubljani je dokončal gimnazijo. Diplomiral je leta 1949 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani in nato eno leto obiskoval specialko pri profesorju Borisu Kalinu. Od leta 1951 se je študijsko izpopolnjeval na Dunaju, v Italiji in Švici, pomembno zanj je bilo bivanje v Parizu in Londonu leta 1955. Leta 1960 se je udeležil mednarodnega kiparskega simpozija v Sankt Margarethnu v Avstriji in z Janezom Lenassijem pripravljal podobno prireditev v Sloveniji v Seči pri Portorožu in v Kostanjevici na Krki leta 1961 (Forma viva). Od leta 1948 je razstavljal doma in v tujini, samostojno v Ljubljani in Beogradu.

17. avgusta 1908 se je rodil Ivan Rob, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in satirik

Kamra.si, 17. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. avgusta 1908 se je Trstu rodil Ivan Rob, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in satirik.  Umrl je 12. februarja 1943 v Veliki Ligojni pri Vrhniki. Njegova starša sta bila doma iz Kreda na Kobariškem. Oče Andrej in mati Karolina (rojena Mišič) sta se spoznala v Trstu, kjer je oče po odsluženem vojaškem roku postal ladijski čuvaj, mati pa je bila šivilja. Nekaj let pred prvo svetovno vojno se je oče upokojil in družina se je preselila v Šempeter pri Gorici, kjer je Ivan leta 1914 dočakal vstop v osnovno šolo in obenem tudi začetek prve svetovne vojne. Zaradi bojev na soški fronti so tudi Robovi odšli v begunstvo in se leta 1915 zatekli na Gorenjsko. Ustavili so se v Primskovem, kjer je nadaljeval osnovno šolanje, leta 1919 pa je začel obiskovati kranjsko gimnazijo. Naslednje leto se je družina vrnila na Primorsko, v Šempeter, a ker je bilo mesto skoraj popolnoma porušeno, hiša pa požgana, so se morali zateči k Ivanovi teti v Kred, kjer so njegovi starši preživeli polna tri leta, on pa je nadaljeval s šolanjem na klasični gimnaziji v Ljubljani, ki jo je končal leta 1926. Ves čas gimnazijskega šolanja je bival v dijaškem domu – internatu duhovnikov lazaristov, kjer je imel brezplačno bivanje in hrano, saj bi mu starši zaradi revščine le stežka plačevali šolanje. V Kred se je vračal le poleti. Počitniški meseci so se mu vtisnili globoko v spomin, saj jih je Nini (tako so ga imenovali domači) rad podoživljal v svojem literarnem ustvarjanju.

16. avgusta 1443 je bila v Dunajskem Novem mestu med Celjskimi in Habsburžani sklenjena medsebojna dedna pogodba

Kamra.si, 16. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. avgusta 1443 je bila v Dunajskem Novem mestu med Celjskimi in Habsburžani sklenjena medsebojna dedna pogodba. Sedemletna vojna med Celjskimi in Habsburžani, ki so ji bili priča naši predniki med leti 1436-43 je bila izjemno kruta, vendar ni dala zmagovalca. Tako so 16. avgusta 1443 v Dunajskem Novem mestu sklenili premirje, v kateri sta se v vojno vpleteni dinastiji pomirili. Habsburžan in nemški cesar Friderik III. je Celjskim končno potrdil njihovo dostojanstvo državnih knezov z vsemi pravicami, ki so jih prejeli že od cesarja Sigismunda. Hkrati pa so sklenili tudi medsebojno dedno pogodbo. Vsebina pogodbe se je glasila (povzeto po Ignaciju Orožnu, Celska kronika, 1854): če prvi izumrejo Habsburžani, dedujejo Celjski habsburško Istro s Pazinom, grofijo Metlika, Mehovo, Novo mesto, Kostanjevico, Laško, Vojnik, Žalec, Vipavo in Postojno, če pa prvi izumrejo Celjski, potem so zakoniti dediči vseh njihovih posesti na območju rimsko-nemškega cesarstva Habsburžani.

15. avgusta 1847 se je rodil Ivan Skuhala, teolog, nabožni pisatelj in prevajalec

Kamra.si, 15. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. avgusta 1847 se je pri Sv. Tomažu pri Ormožu rodil Ivan Skuhala, teolog, nabožni pisatelj in prevajalec. Umrl je 18. februarja 1903 v Ljutomeru. Ivan Skuhala se je rodil pri Sv. Tomažu pri Ormožu kot sin kmečkih staršev. Osnovno šolo je obiskoval v Radgoni, v Mariboru je zaključil gimnazijo in nato študiral bogoslovje. Bil je kaplan v Žalcu in po smrti Jožefa Rozmana provizor v Slovenskih Konjicah. V letih 1875–1886 je bil profesor moralke na mariborskem bogoslovnem učilišču, od leta 1886 do smrti pa župnik in dekan v Ljutomeru. Za dekana je bil imenovan 15. oktobra 1887.

15. avgusta 1922 je umrl Jaka Štoka, slovenski gledališki igralec, režiser, pisatelj in založnik

Kamra.si, 15. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. avgusta 1922 je umrl Jaka Štoka, slovenski gledališki igralec, režiser, pisatelj in založnik. Rodil se je 5. julija 1867.  Vsestranski gledališki ustvarjalec Jaka Štoka se je rodil v Kontovelu pri Trstu, 5. julija 1867. Po letu 1891 je služboval v odvetniških pisarnah v Trstu, leta 1914 pa odprl prvo slovensko knjigarno v mestu, kjer je izdajal in zalagal slovenske knjige. Že leta 1902 je dal pobudo za ustanovitel Dramatičnega društva v Trstu in postal njegov intendant, režiser in igralec. Dve sezoni je vodil tudi gledališko skupino v Narodnem domu ter napisal nekaj dramskih besedil. Umrl je 15. avgusta 1922 v Trstu. Vir: http://sigledal.org/geslo/Jaka_%C5%A0toka

15. avgusta 1893 je umrl Fran Gestrin, pesnik, pisatelj in prevajalec

Kamra.si, 15. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. avgusta 1893 je v Ljubljani umrl Fran Gestrin, pesnik, pisatelj in prevajalec. Rodil se je 1. decembra 1865 v Ljubljani. Gestrin je na Dunaju študiral pravo ter nadaljeval študij zgodovine in zemljepisa v Gradcu. Kot srednješolski profesor je poučeval v Gorici in Mariboru ter zaradi tuberkoloze prenehal službovati in nato do smrti živel v Ljubljani.

15. avgusta 1769 se je rodil Napoléon Bonaparte

Kamra.si, 15. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. avgusta 1769 se je rodil Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I. Umrl je 5. maja 1821. Napoleon Bonaparte je bil sin uradnika plemiškega rodu na Korziki (v sporu s francosko oblastjo). Znotraj družine so govorili samo korziško. Že od rane mladosti se je šolal na kadetski šoli v Briennu, zatem pa na Francoski vojaški akademiji. Napoléon je bil karizmatični vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom Napoléon I le Grand (Napoleon I »Veliki«). Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini Zahodne in Srednje Evrope. Napoléon je imenoval mnogo članov družine Bonaparte za monarhe, vendar v glavnem niso preživeli njegovega padca s prestola. Napoléon je veljal za enega tako imenovanih »razsvetljenih monarhov«.  

15. avgusta 1906 se je rodil Ivan Bavdaž, sadjarski strokovnjak

Kamra.si, 15. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. avgusta 1906 se je v Dornberku rodil Ivan Bavdaž, sadjarski strokovonak. Umrl je 16. decembra v Ljubljani.  Po končanem sedmem razredu gimnazije v Gorici je Ivan Bavdaž 1923. leta emigriral v Jugoslavijo ter 1924. leta končal kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu in zadružni tečaj v Ljubljani (1924-1925). Po vrnitvi v Italijo in odsluženju vojaščine je končal višjo kmetijsko šolo v Coneglianu (1928) ter opravil strokovni izpit v Padovi z diplomo za potujočega učitelja (maestro provinciale).  Pospeševal je sadjarstvo in vinogradništvo ter prirejal tečaje v Velikih Žabljah, Štanjelu, Vipolžah, na Dobrovem in v Vrhpolju pri Vipavi, kjer je bil spomladi 1930. leta zadnji kmetijski tečaj v slovenskem jeziku. Urejal je zasebne nasade v Oslavju, na Dobrovem in v Vipolžah, služboval je v vrtnariji Erwin de Pasca v Portorožu, kjer je uredil nasad breskev. Leta 1933 se je ponovno preselil v Jugoslavijo. Služboval je kot pomočnik okrajnega referenta v Krškem ter vodil drevesnici in trtnici v Leskovcu in Kostanjevici.  

15. avgusta 1959 je umrl Pavel Golia, častnik, pesnik in dramatik

Kamra.si, 15. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. avgusta 1959 je v Ljubljani je umrl Pavel Golia (psevdonim Pavel Ludovikov), slovenski častnik, pesnik in dramatik. Rodil se je 10. aprila 1887 v Trebnjem. Končal je nižjo gimnazijo v Novem mestu in nato kadetnico v Karlovcu. Kot častnik je služboval v Trstu in Ljubljani. Leta 1914 je bil poslan na fronto v Galicijo, kjer je s svojo enoto prestopil na rusko stran. Leta 1917 je vstopil v rusko armado. Leta 1919 se je vrnil v Ljubljano, kjer se je povsem posvetil književnosti in gledališču. Bil je dramaturg ter intendant gledališč v Ljubljani, Osijeku in Beogradu. Leta 1945 je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča, od leta 1953 pa je bil redni član SAZU. Objavljal je zbirke pesmi, drame ter gledališke igre za otroke.
še novic