Novice

arhivi

29. septembra 1907 se je na Belci rodil Miha Potočnik, slovenski pravnik, planinec, alpinist in gorski reševalec

Kamra.si, 29. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. septembra 1907 se je na Belci rodil Miha Potočnik, slovenski pravnik, planinec, alpinist in gorski reševalec. Umrl je 28. oktobra 1995 v Ljubljani. Dr. Miha Potočnik (1919-1927) je bil rojen na Belci v Zgornjesavski dolini. Po končani gimnaziji v Kranju, je s študijem nadaljeval na Pravni fakulteti v Ljubljani (1927-1933), kjer je tudi doktoriral. Sodno prakso je opravljal v Kranjski Gori (1933-1934), nato je bil pripravnik v pisarni dr. Aleša Stanovnika na Jesenicah (1935-1938). Leta 1938 je opravil odvetniški izpit in bil do leta 1941 odvetnik na Jesenicah. Od leta 1941 do 1944 je bil zaprt v nemških ječah in taboriščih v Begunjah, Šentvidu in Dachau. Po tem je bil izgnanec na Koroškem ter član pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko. Svojo službeno pot je od leta 1945 dalje nadaljeval kot direktor jeseniške železarne ter kasneje kot pomočnik ministra za komunalne zadeve v Ljubljani, tajnik Ljudske skupščine Slovenije in sodnik Ustavnega sodišča.

29. septembra 1971 je v Ljubljani umrl Ludvik Mrzel, pisatelj, pesnik in publicist.

Kamra.si, 29. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. septembra 1971 je v Ljubljani umrl Ludvik Mrzel, pisatelj, pesnik in publicist. Rodil se je 28. julija 1904 v Loki pri Zidanem Mostu.  Bil je pripovednik, pesnik, esejist, gledališki in literarni kritik, dramatik in prevajalec, po poklicu je bil časnikar. Ustvarjal je tudi pod psevdonimom Frigid. Zaradi sodelovanja v rudarski stavki v Trbovljah so ga izključili iz gimnazije, ki pa jo je kasneje vendarle končal. Sprva se je vpisal na medicino, a je kasneje študiral filozofijo in slavistiko. Služboval je kot časnikar. V času druge svetovne vojne je bil jetnik v italijanskih in nemških taboriščih. 

29./30. septembra 1837 se je v Murskih Petrovcih rodil Imre (Emerik) Augustič pl. Razdrtovski (madž. razdertai Agustich Imre)

Kamra.si, 29. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ... 29./30. septembra 1837 se je v Murskih Petrovcih rodil Imre (Emerik) Augustič pl. Razdrtovski (madž. razdertai Agustich Imre). Umrl je 7. julija 1879 v Budimpešti.   Imre (tudi Emerik, Mirko) Agustič (tudi Agustich, Augustič, Augustić, Augustich, Agostich, Augusztich, Avgustinčič), ki je izhajal iz plemiške družine, je šest razredov gimnazije med letoma 1848 in 1854 končal v Szombathelyu, nato pa se vrnil v domači kraj. Pri sedemnajstih letih se je kot oskrbnik zaposlil na nekaterih gospodarskih posestvih; najprej leto in pol pri grofu Szapáryju v Murski Soboti, potem tri leta pri Batthyányjevi vdovi v Oroszlámosu pri Szegedu in še tri ali štiri leta na Dolnjem Seniku pri isti gospodi. Tam se je kot samouk naučil stenografije, potem pa odšel v Budimpešto, kjer je opravil stenografski izpit.

29. september 1892 - v Ljubljani odprto novo deželno gledališče (zgradba današnje Opere)

Kamra.si, 29. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. september 1892 - v Ljubljani odprto novo deželno gledališče (zgradba današnje Opere) Ime Deželno gledališče se je docela uveljavilo šele z novo stavbo, sedanjo Opero, ki je bila sezidana med letoma 1890 in 1892. V njej sta si delili prostor slovensko in nemško gledališče vse do leta 1911, ko so si ljubljanski Nemci postavili svojo stavbo, sedanjo Dramo. Po letu 1918 so staro ime opustili in Deželno gledališče se je preimenovalo v Narodno gledališče v Ljubljani. 

28. septembra 1910 se je na Slapu ob Idrijci rodil Ciril Kosmač, slovenski pisatelj

Kamra.si, 28. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. septembra 1910 se je na Slapu ob Idrijci rodil Ciril Kosmač, slovenski pisatelj. Umrl je 28. januarja 1980 v Ljubljani. Odraščal je na domačiji v Bukovici na Slapu ob Idrijci. Osnovno šolo je končal v domači vasi, nato pa je šolanje nadaljeval v Gorici. Zaradi težkih gmotnih razmer v družini je šolanje opustil in študiral sam. V šolskem letu 1927/28 je opravil malo maturo na italijanski klasični gimnaziji v Tolminu. Oče Franc, ki je v vasi ustanovil bralno društvo ter vodil cerkveni pevski zbor, ga je že od malih nog spodbujal k učenju in pisanju. Kosmač je že kot dijak pisal za literarni list Uporni veslar in bil član skrivne mladinske narodnozavedne organizacije. Leta 1929 je bil aretiran zaradi poudarjene nacionalne zavednosti, nato pa je bil leto dni zaprt v Gorici, Kopru, Rimu in v Trstu. Leta 1930 je bil na znanem tržaškem procesu kot mladoleten obtoženec oproščen. Vrnil se je v domačo vas, kjer naj bi preživel štiri leta pod strogim policijskim nadzorstvom, vendar je leta 1931 pobegnil čez mejo v Jugoslavijo. V Ljubljani je začel intenzivno prebirati slovenske in svetovne pisatelje, včlanil se je med ljubljanske penate, se izobraževal ter začel objavljati prva besedila (Človek na zemlji 1935, Gosenica 1936, Sreča in kruh 1936, ...). 

28. septembra 1831 se je v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah rodil Fran Levstik, pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec.

Kamra.si, 28. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. septembra 1831 se je v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah rodil Fran Levstik, pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec. Umrl je 16. novembra 1887 v Ljubljani. Obiskoval je ljubljansko normalko in gimnazijo, a mature zaradi sporov s šolskimi oblastmi in katehetom Antonom Globočnikom ni opravil. Leta 1854 je bil kot štipendist nemškega viteškega reda sprejet v semenišče v Oloumucu na Moravskem. Študij bogoslovja je moral naslednje leto pustiti zaradi ovadbe o nemoralnosti pesniške zbirke, ki je izšla leta 1854 v Ljubljani. Prek Dunaja, kjer je poslušal predavanja Frana Miklošiča in se seznanil z Vukom Karadžićem, se je vrnil v domovino. Preživljal se je kot domači učitelj, najprej pri grofu Paceju na gradu Turnu pri Moravčah, nato pri pesniku Miroslavu Vilharju na Kalcu pri Senožečah. Pozneje je služboval kot tajnik in urednik. Od leta 1861 je bil tajnik Slavjanske čitalnice v Trstu, leta 1863 je postal urednik Vilharjevega političnega časnika Naprej. Po letu dni je bilo izhajanje časnika zaradi Levstikove kritike političnih razmer ustavljeno, Vilhar pa je bil obsojen na krajšo zaporno kazen. Leta 1864 je postal tajnik Slovenske matice v Ljubljani, zatem urednik Wolfovega slovensko-nemškega slovarja. V letih 1868–69 je občasno sodeloval pri Slovenskem narodu. Leta 1869 je na Dunaju začel izdajati »zabavljivo-šaljiv list« Pavliha. Okoli 1870 je bil Levstik obtožen narodnega izdajstva, češ da za satirični časopis Pavliha prejema državno podporo. S sedmo številko je moral ustaviti izhajanje časopisa, saj so se mu izneverili skoraj vsi naročniki. Zatem je pomagal Stritarju pri urejanju Ljubljanskega zvona, preživljal pa se je s službo kontrolnega urednika pri slovenskem prevodu državnega zakonika. Leta 1872 je s pomočjo vodje licejske knjižnice Gottfrieda Muysa in Frana Miklošiča dobil mesto skriptorja v ljubljanski licejski knjižnici. Tu je služboval do smrti. Po vrnitvi v Ljubljano se je popolnoma umaknil iz javnega i

Od stopinj do korenin

Kamra.si, 27. september 2018 ― Predavanje Marka KapusaOd stopinj do koreninKulturna dediščina v prihodnji turistični ponudbi Občine MirnaVse človeško prizadevanje zadnjih šest tisoč let na območju sedanje občine Mirnaje zaznamovano z življenjem ob reki Mirni in njenem porečju. Kakšen prostor smo prevzeli od naših prednikov? Kaj so izdelki človeškega prizadevanja zadnjih šest tisoč let? Po čem se ta prostor razlikuje od drugih?Torek, 9. oktober 2018, ob 19. uri v Krajevni knjižnici Mirna.Prireditev bo obogatila Vokalna skupina Dominus.Prijazno vabljeni.Prireditev sta omogočili Knjižnica Pavla Golie Trebnje in Občina Mirna.Več informacij na 07 348 21 11 ali www.tre.sik.si

Simpozij o goslarstvu na Slovenskem

Kamra.si, 27. september 2018 ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vabi na Simpozij o goslarstvu na Slovenskem. Dogodek, organiziran ob 110-letnici rojstva Maksimilijana Skalarja, bo potekal v petek, 5. 10. 2018, v slavnostni dvorani Ptujskega gradu. PROGRAM SIMPOZIJA 9.00 dr. Aleksander Lorenčič – uvodni nagovor in pozdrav udeležencem simpozija 9.10 Darka in Simon Skalar: Maksimilijan Skalar (1908–1997). Primerjava v gradnji violin na Ptuju (1962–1969) in v Kamniku (1969–1997) 9.40 dr. Katarina Čufar, dr. Maks Merela, Blaž Demšar: Dendrokronološke raziskave za ugotavljanje starosti, izvora in pristnosti godal 10.10 dr. Katja Kavkler, Lea Legan, Polonca Ropret: Analiza površinskih premazov strunskih glasbil 10.40 dr. Darja Koter: Glasbeno-obrtno izobraževanje na Banovinski šoli za glasbila v Ljubljani (1932–1946) * 11.10 Odmor za kavo 11.40 Igor Longyka: Celletto, novo glasbilo dvornega goslarja Mihe Mušiča (1870–1955), v predstavitvi Saše Šantla 12.10 Blaž Demšar: Nova družina godal – projekt Vilima Demšarja 12.40 Mojca Lorber: 90 let goslarstva Demšar 13.10 mag. Darko Knez: Glasbila iz Zbirke glasbil Narodnega muzeja Slovenije, ki so jih izdelali ali restavrirali slovenski goslarji 13.40 Tatjana Štefanič: »Klavir na lok« – le ena od pozabljenih iznajdb Ivana Bajdeta (1855–1920) 14.10 Duška Žitko: Iz rok slovenskih goslarjev M. Skalarja, B. in V. Demšarja v roke svetovno znanega goslarja B. Carlsona iz Cremone * 14.40 Odmor za kosilo 16.00 Ogled razstavljenih glasbil v zbirki PMPO in »gostujočega eksponata«: mandoline neapeljskega mojstra Giovannija Battiste Fabricatoreja iz leta 1796 (lastnik Marijan Radaljac, Goslarski atelje Radaljac, Radoblje 11, 3270 Laško) 16.30 OKROGLA MIZA: Pogovor z mladim rodom slovenskih goslarjev Sodelujejo: Blaž Demšar (Atelje Demšar, Žabjak 3, 1000 Ljubljana), Daniel Musek (Cankarjev trg 6, 4220 Škofja Loka), Ante Horvat (Atelier für Geigenbau, Hauptplatz 2, 8490 Bad Radkesburg, Avstrija), Marijan Radaljac (Goslarski atelje Radaljac, Radoblje 11, 3270 Laško) z glasbenim

27. septembra, ob svetovnem dnevu turizma

Kamra.si, 27. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. septembra, ob svetovnem dnevu turizma 27. september praznujemo kot svetovni dan turizma že od leta 1979. Pobudo za to je dala Svetovna turistična organizacija (UNWTO). Letos bo v ospredjul turizem in digitalna preobrazba, saj razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij močno vpliva tudi na turistični sektor. Od podjetij v gostinski nastanitveni dejavnosti z najmanj 10 zaposlenimi jih je rezervacije prek spletnih strani lani prejemalo 65 odstotkov. Vira:- https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6919- https://www.sta.si/2556212/svetovni-dan-turizma-letos-v-znamenju-digitalne-preobrazbe

27. septembra 1999 je na Opčinah umrl Vinko Beličič, pesnik, pisatelj, prevajalec in publicist

Kamra.si, 27. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. septembra 1999 je na Opčinah umrl Vinko Beličič, pesnik, pisatelj, prevajalec in publicist. Rodil se je 19. avgusta 1913 se je Črnomlju. Beličič je leta 1940 diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kasneje se je študijsko izpopolnjeval na univerzi v Milanu. Med 2. svetovno vojno je bil srednješolski profesor v Ljubljani. Nazorsko je pripadal protikomunističnemu akademskemu klubu Straža L. Ehrlicha, zato se je leta 1945 umaknil v Trst, kjer je poučeval na slovenskih srednjih šolah in bil sodelavec pri Radiu Trst A. Za potrebe šole je pisal učbenike in prevajal. Sodeloval je z zamejskimi in zdomskimi publikacijami, Sloveniji pa so bile njegove knjige do osamosvojitve prepovedane.

27. septembra 1919 se je v Cirkulanah rodil Vladimir Bračič, geograf in pedagog ter politik

Kamra.si, 27. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. septembra 1919 se je v Cirkulanah rodil Vladimir Bračič, partizansko ime Mirko, geograf in pedagog ter politik. Umrl je 28. maja 1996 v Mariboru. Rodil se je v haloških Cirkulanah, kjer je obiskoval ljudsko šolo, leta 1931 pa se je vpisal na ptujsko nižjo gimnazijo. Po opravljeni maturi je šolanje nadaljeval na učiteljišču v Mariboru in v Ljubljani in ga zaključil leta 1940. Kasneje je ob delu študiral geografijo na Naravoslovni fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 1952 diplomiral, leta 1965 pa še doktoriral.

27. septembra 1904 se je v Svetem Juriju ob Ščavnici rodil Edvard Kocbek, pisatelj, pesnik in politik

Kamra.si, 27. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. septembra 1904 se je v Svetem Juriju ob Ščavnici rodil Edvard Kocbek, pisatelj, pesnik in politik. Umrl je 3. novembra 1981 v Ljubljani. Kocbek je študiral teologijo, vendar je po dveh letih študij opustil in nadaljeval na romanistiki v Ljubljani. Po študiju v Berlinu in Parizu je služboval kot profesor francoščine v Bjelovarju, Varaždinu in nazadnje v Ljubljani, kjer se je dejavno vključil v slovensko kulturno in politično življenje. Tu je postal eden od ideoloških vodij katoliške kulturne levice ter urednik njene revije Dejanje (1938-1943). Leta 1941 je bil kot predstavnik krščanskih socialistov med ustanovitelji Osvobodilne fronte, kasneje tudi član njenih najvišjih organov. Z ženo Zdravko (roj. Koprivnjak, 1911—1987) sta imela tri otroke, medicinsko sestro Lučko (1938—1973), pesnika Matjaža in grafičnega oblikovalca Jurija (1949—2009).
še novic