Odnos Louisa Adamiča do komunizma in Sovjetske zveze

Kamra.si, 12. november 2018 ― Spoštovane in spoštovani,   v četrtek, 15. novembra 2018, ob 19. uri, vas v počastitev 120. obletnice rojstva Louisa Adamiča vabimo v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec na predavanje Milana Mrđenovića, predstavnika mladega vala prodornih  slovenskih zgodovinarjev, Odnos Louisa Adamiča do komunizma in Sovjetske zveze (v luči mednarodnih dogodkov v tridesetih in štiridesetih letih).

Večer z Milanom Fridauerjem

Kamra.si, 12. november 2018 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi na predstavitev nove knjige aforizmov Milana Fridauerja Fredija  Smeh ni greh, je pa greh zasmeh. Srečali se bomo v četrtek, 22. novembra 2018, ob 19. uri v razstavišču knjižnice. Z avtorjem se bo pogovarjala Mira Petrovič, v glasbenem programu bo nastopila vokalna skupina Mladi veseljaki. Vljudno vabljeni!
Fotografija PL1818

Fotografija PL1818

Fototeka MNZS, 12. november 2018 ― Fotografije Tekočega fonda so se v desetletjih po nastanku Muzeja dopolnjevale tako z novim fotografskim materialom kot s podatki o fotografijah. Uporabljene so bile tako za pripravo razstav, publiciranje muzejskega gradiva na temo narodnoosvobodilnega boja, pregledovanje terenskih raziskav kot pripravo študij in poročil na to temo. Muzej je fotografije izdeloval tudi za druge muzeje, hranjeno fotografsko gradivo pa je za potrebe širjenja znanja dajal...

12. novembra 1898 se je v Novem mestu rodil Leon Štukelj, telovadec in olimpionik in pravnik

Kamra.si, 12. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. novembra 1898 se je v Novem mestu rodil Leon Štukelj, telovadec in olimpionik in pravnik. Umrl je 8. novembra 1999 v Mariboru. Leon Štukelj je bil slovenski telovadec in olimpionik, rojen v Novem mestu. V Novem mestu je obiskoval osnovno šolo ter gimnazijo, kjer je kasneje opravil vojaško maturo. Leta 1916 je bil vpoklican v vojsko. Po koncu 1. svetovne vojne je študiral pravo na univerzi na Dunaju, v Zagrebu ter v Ljubljani, kjer je leta 1924 diplomiral. Od leta 1926 je opravljal poklic sodnika v Lenartu, nato pa od leta 1927 v Mariboru, kamor se je tudi preselil. Po 2. svetovni vojni mu je zaradi političnih nesoglasij takratna komunistična oblast preprečila opravljanje sodniškega poklica. Delal je kot pravni svetovalec pri območni Gospodarski zbornici v Mariboru do leta 1965, ko se je upokojil.Za gimnastiko se je navdušil, ko je kot otrok gledal javne nastope Sokolov. Pridružil se je sokolskim naraščajnikom in tako pri desetih letih začel z redno vadbo. Gimnastiki je posvečal ves svoj prosti čas, tako med študijem kot kasneje, ko je bil že zaposlen, in ga je spremljala do konca življenja. Udeležil se je svetovnih prvenstev v Ljubljani leta 1922, v Lyonu leta 1926, v Luksemburgu leta 1930 in neuradnega svetovnega prvenstva v Parizu leta 1931. Leta 1924 se je udeležil svojih prvih olimpijskih iger v Parizu, kjer je osvojil dve zlati kolajni, eno na drogu, drugo v mnogoboju. Leta 1928 je na olimpijskih igrah v Amsterdamu osvojil zlato kolajno na krogih in dve bronasti kolajni, v mnogoboju in z vrsto. Svojo zadnjo olimpijsko kolajno je dobil leta 1936 v Berlinu, ko je osvojil drugo mesto na krogih. V svoji športni karieri je osvojil 17 kolajn na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. 

11. november - martinovo

Kamra.si, 11. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. november - martinovo V Sloveniji in na Hrvaškem se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. V skladu s šegami in navadami lahko šaljivi blagoslov opravi moški, preoblečen v škofa. Ob praznovanju potekajo v vinorodnih predelih tudi pojedine, pri katerih so najpogosteje na jedilniku gosi (znamenita Martinova gos) in mlinci. Za slovensko Istro je martinovanje oziroma martinja značilno šele po 2. svetovni vojni. Tipične jedi so povezane z olivnim oljem (lahko tudi samo kruh in olje), s katerim so pospremili mlado vino. Bolj zahtevne jedi v tem času so bile predvsem fuži (testenine) s petelinjim ali kokošjim golažem, ki ga imenujejo tudi »žgvacet«), pečen puran (Gos), kislo zelje (»kapuz«), ocvrt kruh z refoškom.

11. november 1918, ob 11. uri - konec prve svetovne vojne, Nemčija in antanta sta podpisali premirje

Kamra.si, 11. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. november 1918, ob 11. uri - konec prve svetovne vojne, Nemčija in antanta sta podpisali premirje Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Premirje je bilo dokončno podpisano v poveljniškem vagonu generala Focha 11. novembra 1918 ob 5:10 (uradno je bila zabeležena ura 5:00) s pričetkom veljavnosti ob 11:00, ko so topovi, puške in stojnice utihnile, po 1.568 krvavih dneh je bilo velike vojne konec.  Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija.

10. novembra 2009 je na gori Langtang Lirung v nepalski Himalaji umrl Tomaž Humar, slovenski alpinist in gorski reševalec

Kamra.si, 10. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. novembra 2009 je na gori Langtang Lirung v nepalski Himalaji umrl Tomaž Humar, slovenski alpinist in gorski reševalec. Rodil se je 18. februarja 1969 v Ljubljani. Od leta 1987 je bil član Alpinističnega odseka Kamnik. Leta 1990 je dosegel status alpinista, 1993 alpinističnega inštruktorja in gorskega reševalca. Živel je v Kamniku, bil oče dveh otrok, zaposlen na Carinski upravi v Ljubljani. Veljal je za človeka, ki brez gora in plezanja ni znal živeti. Plezal je zato, ker je zares zadihal šele na 5000 metrih. Ni bil človek pravil, odpovedal se je klasičnim himalajskim odpravam in bil sam svoj gospodar. Najtežjo steno v svoji karieri, Daulagiri (en) leta 1999, je preplezal solo, v alpskem stilu. Po uspešni vrnitvi iz Daulagirija je pri gradnji hiše padel vzvratno v odprtino za stopnice in si močno poškodoval obe nogi. Naslednje mesece je preživel po bolnišnicah in zdraviliščih ter bil nekajkrat celo na robu preživetja. Zdravniki so bili prepričani, da ne bo nikoli več hodil. Po vrsti operacij se je maja 2001 izkazalo, da bo noge kljub vsemu še lahko uporabljal, plezal pa nikoli več. A Tomaž je okreval in plezal naprej.

10. novembra 1819 je v Ljubljani umrl baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog

Kamra.si, 10. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. novembra 1819 je v Ljubljani umrl baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog. Rodil se je 23. novembra 1747 v Trstu.  Oče Žige Zoisa, Michelangelo Zois, se je iz Cacodellija (Berbenno di Valtellina v pokrajini Bergamo) priselil v Ljubljano, kjer je obogatel, se poročil z Ljubljančanko Ivano Kappus pl. Pichlstein in pridobil plemiški naslov. Ukvarjal se je s fužinarstvom. Posestva (družina je imela v lasti tudi grad Brdo pri Kranju), hiše in fužine je po njem podedoval sin Žiga. Žigov brat Karel je poznan kot botanik. Žiga Zois se je najprej šolal zasebno, nato pa je odpotoval v Italijo in tam ostal dve leti, da bi si dopolnil izobrazbo. Veliko je potoval in sklepal nova poznanstva. Že tedaj so se pojavili prvi znaki putike, ki je zaznamovala vse njegovo nadaljnje življenje. Po vrnitvi v domovino se je samostojno izobraževal, posebej na področju naravoslovja, kjer je sodeloval z Baltazarjem Hacquetom. Zbral je obsežno knjižnico. Zaradi cvetoče trgovine z železom je njegovo bogastvo naglo raslo. Bil je najbogatejši Slovenec svojega časa, vendar je po prihodu Napoleonove vojske na Kranjsko in po vzpostavitvi Ilirskih provinc doživel precejšen gospodarski polom.

9. novembra 1904 se je v Gorici rodila Savica Zorko, prva upraviteljica Ljudske knjižnice v Brežicah

Kamra.si, 9. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. novembra 1904 se je v Gorici rodila Savica Zorko, prva upraviteljica Ljudske knjižnice v Brežicah.  Umrla je 8. februarja 1987 v Brežicah.  Mladost je preživela v Gorici v Trgovskem domu, ki je bil s svojo lepo dvorano središče in zbirališče goriških Slovencev. Na površini 900 kvadratnih metrov so delovali gospodarski obrati, kulturne in športne ustanove. Del stavbe je bil namenjen sodobno opremljeni dvorani, v katero so goriški Slovenci zahajali, da bi prisluhnili koncertom, si ogledali gledališke predstave ali zaplesali. V stavbi je gostovalo Pevsko in glasbeno društvo, ki je skrbelo za glasbeno šolo in prirejalo številne koncerte. V nizkem pritličju je deloval Goriški Sokol, ki je imel na razpolago telovadnico, garderobo, sanitarije in shrambo za orodje. Tudi Narodna prosveta se je preselila s svojo knjižnico v komaj zgrajeno stavbo. Pritlični prostori so služili poslovni dejavnosti, kjer so delovale trgovine (npr. trgovini z blagom Pregrad & Černetič in Hedžet & Koritnik), kasneje še knjigarna znanega založnika, književnika in tiskarja Andreja Gabrščka. Tudi Savičin oče Vinko Šuligoj je bil duša narodnega življenja in čislan pevec. Vse to so gotovo dejavniki, ki so vplivali na Savičina raznovrstna in mnogotera udejstvovanja – tako v kulturi kot drugje.

9. novembra 1827 se je v Podbrezju rodil Andrej Praprotnik, učitelj, pesnik, pisatelj in urednik

Kamra.si, 9. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. novembra 1827 se je v Podbrezju rodil Andrej Praprotnik, učitelj, pesnik, pisatelj in urednik. Umrl je 25. junija 1895 v Ljubljani.  Njegov prvi učitelj in podpornik mu je bil podbreški župni vikar Franc Pirc, kasneje misionar v Severni Ameriki. Ko mu je bilo osem let, ga je poslal oče k svojemu bratu Jakobu, učitelju v Šenčurju pri Kranju. Tu je tri leta hodil v šolo in se učil tudi orglati. Leta 1838 je šel v šolo v Kranj, kjer se mu je zamerilo učenje na pamet in še v nemškem jeziku. Leta 1841 je šel v Ljubljano in v 2 letih končal četrti razred glavne šole. Nato je tam končal še dvoletno pripravnico za učitelje.

9. novembra 1456 je v Beogradu umrl Ulrik II. Celjski

Kamra.si, 9. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. novembra 1456 je v Beogradu umrl Ulrik II. Celjski (v nemških zgodovinskih virih Ulrich II. von Cilli, madžarsko Cillei Ulrik), pokneženi grof Celjski, v slovenskih pripovednih virih grof Urh. Rodil se je leta 1406. Ulrik II. je bil sin Friderika II. in Elizabete Modruško-Krčke, zadnji moški potomec rodu Celjskih grofov. Od leta 1433 je bil poročen s Katarino, hčerko srbskega despota Jurija Brankovića in imel tri otroke, vendar so pomrli pred njim (Jurij 1443, Herman 1452 in Elizabeta 1455). V nasprotju z očetom Friderikom II., ki je predvsem skrbel za kneževino, je Ulrik II. nadaljeval pot svojega deda Hermana II. in se uveljavil v evropski politiki. Prizadeval si je pridobiti namestništva in s tem dejansko oblast, pri tem pa je spretno izkoriščal sorodstvene zveze Celjanov. Položaj državnega kneza Svetega rimskega cesarstva, ki sta ga skupaj z očetom dobila 30. novembra 1436 od cesarja Sigismunda Luksemburškega, je omogočal kandidiranje za cesarsko krono in naredil Celjane enakovredne Habsburžanom. S posestjo so Celjani predstavljali Habsburžanom oviro in se z njimi zapletli v boj, ki se je končal leta 1443 z obojestransko dedno pogodbo.Poročen je bil s Katarino Kantakuzino-Branković (*1418 - + 11 Sep 1491), s katero je imel pet otrok, od tega tri sinove in dve hčeri dvojčici. To so bili Herman IV. Celjski († 1452), Jurij I. Celjski († 1443), Albreht I. Celjski († 1448), ter Katarina II. Celjska († 1441) in Elizabeta II. Celjska († 1455).
V ANKARANU ODPRLI MODERNO KEGLJIŠČE

V ANKARANU ODPRLI MODERNO KEGLJIŠČE

Fototeka MNZS, 9. november 2018 ― V Ankaranu so jeseni leta 1968 odprli šeststezno avtomatsko kegljišče, ki ga je Dnevnikov novinar označil za “prav gotovo najbolj moderno kegljišče pri nas.” Novinar je zapisal še, da so tistega leta tudi drugod v turističnih krajih po Sloveniji odpirali avtomatska kegljišča, saj da so gostinci in turistični delavci ugotovili, da so kegljišča donosna in tudi zelo privlačna za turiste, sploh ko je slabo...

Literarni večer z Zvezdano Mlakar

Kamra.si, 9. november 2018 ― DPD Svoboda Kidričevo vabi na literarni večer z Zvezdano Mlakar, ki bo v torek, 20. novembra 2018, ob 17. uri v slavnostni dvorani dvorca Sternthal v Kidričevem (Kopališka ul. 14). Ob zaključni prireditvi, pripravljeni v sklopu praznovanja 70-letnice društva DPD Svoboda Kidričevo, bo na ogled tudi pregledna razstava Naših 70 let in razstava likovnih del ustvarjalnih delavnic za odrasle. Vljudo vabljeni!  
še novic