24. februarja 1925 se je v Rogaški Slatini rodil Avgust Lavrenčič, slovenski slikar in scenograf

Kamra.si, 24. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. februarja 1925 se je v Rogaški Slatini rodil Avgust Lavrenčič, slovenski slikar in scenograf. Umrl je 5. julija 1996 v Celju.  Rodil se je v Rogaški Slatini, star štiri leta pa se je preselil v Celje. Že v vrtcu je spoznal gledališče, ki je naredilo nanj močan vtis. Obiskoval je mestno šolo, nato pa je šolanje nadaljeval na gimnaziji, kjer je imel najraje risanje, prirodopis in fiziko. Dosti časa pa je posvetil tudi delu v modelarskem krožku Aerokluba. Že v obdobju gimnazije je pod vplivom znanih likovnih umetnikov (Cvetka Ščuke, Miroslava Modica in Alberta Sirka) izoblikoval odnos do slikanja. 

24. februarja 1887 se je v Olševku pri Šenčurju rodil Ciril Pregelj, skladatelj, zborovodja in glasbeni učitelj

Kamra.si, 24. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. februarja 1887 se je v Olševku pri Šenčurju rodil Ciril Pregelj, skladatelj, zborovodja in glasbeni učitelj. Umrl je 1. junija 1966 v Izoli. Ciril Pregelj se je rodil 24. februarja 1887 v kraju Olševek pri Kranju. skladateljeva družina je bila za današnje razmere precej številčna družina ljudskošolskega učitelja in organista , ki je prijateljeval s skladateljem Andrejem Vavknom. Mati Marija je umrla, ko je imel Ciril komaj tri leta in ker oče za številne otroke ni mogel skrbeti, (po nekaterih virih je bilo 7, po drugih pa 9 otrok), je mladega Cirila poslal na Štajersko (Sv. Lovrencu pod Prežinom (pri Celju) k svoji sestri, ki je bila omožena z nadučiteljem Ivanom Rupnikom. Stric ga je poučeval v prvih letih osnovne šole, poleg tega pa ga je učil tudi osnove glasbe. Poleg strica ga je igranja na klavir učila tudi sestrična Karolina, ki se je izobraževala pri ljubljanskih Uršulinkah.

Zgodovinski potopis: mag. Aleksandra Boldin

Kamra.si, 23. februar 2019 ― Torek, 26. 2. 2019, 18.00 v čitalnici Splošne knjižnice Slovenske Konjice POTOPIS: PO SLEDEH CAROLINE CORNER NA CEYLONU Mag. Aleksandra Boldin Mlada angleška pisateljica Caroline Corner je konec 19. stoletja obiskala svojo vzornico Adelmo von Vay na njenem domu v Konjicah. Obisk pri zakoncih Vay je slikovito prikazala v knjižici My visit to Styria. Po poroki je Cornerjeva 7 let preživela na Ceylonu, kar je opisala v noveli CEYLON: The paradise of Adam. Predavanje bo vezano na zgodovinska dejstva in na potopis po Šrilanki. Glasbena spremljava: Andreja Obrul Kukovič.  

23. februarja 1904 se je na Ptujski gori rodila Meta Rainer, mladinska pesnica in prevajalka

Kamra.si, 23. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. februarja 1904 se je na Ptujski gori rodila Meta Rainer, mladinska pesnica in prevajalka. Umrla je 13. januarja 1995 na Polzeli.Kmalu po rojstvu se skupaj s starši in bratom preseli v Kranj, nato v Ljubljano, kjer je obiskovala osnovno šolo. Leta 1932 maturira na učiteljišču v Ljubljani in se kmalu zaposli, kot učiteljica na Štajerskem. Med 2. svetovno vojno, leta 1941, jo okupator iz Braslovč odpelje v celjski »Stari pisker«, od koder jo izženejo v Srbijo. Po vojni pol leta preživi s srbskimi otroki – sirotami v Bolgariji, nato se vrne v Braslovče. Vpiše se na Višjo pedagoško šolo v Ljubljani, kjer diplomira leta 1952 iz slovenščine in ruščine. Vse do leta 1962 poučuje na Polzeli in v Žalcu, kjer se kot predmetna učiteljica tudi upokoji.  

23. februarja 1988 - takrat 22-letni Matjaž Debelak je na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju posamično na veliki skakalnici osvojil bronasto medaljo

Kamra.si, 22. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. februarja 1988 - takrat 22-letni Matjaž Debelak je na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju posamično na veliki skakalnici osvojil bronasto medaljo. Matjaž Debelak, rojen leta 1965, je svojo športno pot začel v domačih Braslovčah. V mlajših selekcijah je postal prvak med cicibani, mlajšimi in starejšimi pionirji ter mladinci. V sezoni 1983/84 je na tekmi poletnega pokala v Berchtesgadnu prvič nastopil za člansko ekipo in že takoj zablestel s tretjim mestom. Na svoji prvi ekipni tekmi v Hinterzartnu je skupaj s Primožem Ulago in Miranom Tepešem celo zmagal. Zaradi poškodbe kolena je moral izpustiti olimpijske igre v Sarajevu leta 1984. Smuči je že skoraj postavil v kot, vendar se je z voljo in vztrajnostjo vrnil na tekmovališča. Med služenjem vojaškega roka je na svetovnem prvenstvu v poletih leta 1985 v Planici, na uradnem treningu s 185 metri dosegel državni rekord, kar je bil takrat tudi tretji najdaljši polet vseh časov. Na tekmah svetovnega pokala je bil najvišje uvrščen na petem mestu. Skakalno kariero je zaradi težav s kolenom zaključil leta 1990. Sredi olimpijske sezone 1987/88 se je moral zaradi zdravstvenih težah za dalj časa umakniti s tekmovanj. S trdimi treningi si je nato zadnji hip priboril vozovnico za olimpijske igre. Na mali skakalnici se navkljub dobrim skokom na treningih ni uvrstil v ekipo, kar ga je le še podžgalo, da je nastop na veliki napravi pričakal maksimalno motiviran.  
Danilo Milovanović - Longcut (2017) Dokumentarni video/ Performans

Danilo Milovanović - Longcut (2017) Dokumentarni video/ Performans

DIVA nove pridobitve, 22. februar 2019 ― Ideja intervencije izhaja iz vprašanja o diskurzu časa v sodobni družbi. Ta se je na mentalni ravni 'skrčil' in izgleda, kot da 24 ur na dan ni več dovolj za opravljanje vseh nalog, ki jih tempo sodobnega življenja zahteva. Kot metaforo ekonomije časa v javnem prostoru povzamem bližnjice - človeške sledi čez travnate površine, ustvarjene z namenom hitrejšega prečkanja le-teh. Intervencijo izvedem neposredno ob bližnjicah, s tem da delam 'daljšn...
Danilo Milovanović - Roundabout Park (2017) Dokumentarni video/ Performans

Danilo Milovanović - Roundabout Park (2017) Dokumentarni video/ Performans

DIVA nove pridobitve, 22. februar 2019 ― Intervencija obravnava javni prostor. Kako ga doživljamo, kje so meje njegove uporabe, kako se tam obnašamo? Kot zanimiv primer nedosegljivih javnih prostorov sem izbral krožišče, prav zaradi njegove prostorske umeščenosti in obkroženosti s cestami. Kot pešec ga ne moreš obiskati, ne da bi prekršil prometne predpise. Kljub temu so krožišča pogosto videti zelo privlačna in kot bi bila zgrajena za prisotnost človeka. Kaj če...
Malo naokrog v arhiv

Malo naokrog v arhiv

ZAC, 22. februar 2019 ― V petek, 22. februarja 2019 je bil v gosteh v Zgodovinskem arhivu Celje Radio Maribor. Skozi javljanja v živo v program oddaje Malo naokrog smo se dotaknili veliko segmentov opravljanja javne arhivske službe in predstavili pomen delovanja arhiva za okolico in uporabnike. Vabljeni k poslušanju oddaje na povezavi.
IVO DANEU OBKOLJEN Z NASPROTNIKI

IVO DANEU OBKOLJEN Z NASPROTNIKI

Fototeka MNZS, 22. februar 2019 ― Konec februarja 1969 je ljubljanska Olimpija v Tivoliju pred 3000 gledalci igrala četrtfinalno tekmo v pokalu pokalnih evropskih košarkarskih prvakov. Njihov nasprotnik je bil košarkarski klub TSC Berlin, ki je moral priznati poraz z rezultatom 101 proti 73. Fotograf Ljubljanskega dnevnika je v svoj objektiv ujel trenutek, ko si je legenda slovenske košarke Ivo Daneu pod košem utiral pot med kar štirimi nasprotniki. Daneu,...

22. februar 1834 - v Illyrisches Blatt prvič objavljen Prešernov Sonetni venec

Kamra.si, 22. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. februar 1834 - v Illyrisches Blatt prvič objavljen Prešernov Sonetni venec Sonétni vênec je pesniška oblika in naslov pesmi, ki jo je France Prešeren napisal v drugi polovici leta 1833, objavljena pa je bila 22. februarja 1834, v nemškem časopisu Illyrisches Blatt oziroma v njegovi posebni prilogi. Venec je sestavljen iz 14 sonetov in dodatnega, 15. soneta - akrostiha - ki ga je Prešeren naslovil z Magistrale in je sestavljen iz začetnih črk imena Prešernove ljubezni (muze) – Primičeve Julije. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Sonetni_venec_(France_Prešeren) Priporočamo tudi: https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/180-letnica-sonetnega-venca-in-se-neki-pozabljeni-jubilej/330018

22. februarja 1883 je v Celju umrl Štefan Kočevar, zdravnik in politik

Kamra.si, 22. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. februarja 1883 je v Celju umrl Štefan Kočevar, zdravnik in politik. Rodil se je 14. avgusta 1808 v Središču ob Dravi. Štefan Kočevar je po gimnaziji v Mariboru nadaljeval šolanje na graškem liceju, leta 1829 končal filozofijo, medicino pa leta 1834 na Dunaju. Služboval je v Celju in Podčetrtku, po letu 1851 pa se je v Celju naselil za stalno. Za slovenstvo in slovanstvo se je opredelil že v času študija v Gradcu, vzdrževal stike z Matjašičem, Miklošičem in Cafom, postal pa je tudi velik prijatelj Stanka Vraza in njegovega ilirizma. V prelomnem obdobju okrog leta 1848 si je prizadeval za tesnejšo povezavo med Slovenci in Hrvati, kot slovenski predstavnik sodeloval na novem hrvaško-dalmatinsko-slavonskem saboru, vendar brez večjega uspeha.

22. februarja 1873 je pri Veliki Nedelji umrl Peter Dajnko, duhovnik, čebelar, pisatelj in jezikoslovec

Kamra.si, 22. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. februarja 1873 je pri Veliki Nedelji umrl Peter Dajnko,  duhovnik, čebelar, pisatelj in jezikoslovec. Rodil se je 23. aprila 1787 v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. V letih 1803–1808 je obiskoval gimnazijo v Mariboru. Po končani maturi se je vpisal na študij filozofije in teologije v Gradcu, kjer se je srečal s slovensko slovstveno in duhovno tvornostjo. Bil je somišljenik jezikovno-kulturnih zamisli v graškem slavističnem društvu. Po končanem študiju leta 1814 in duhovniški posvetitvi je bil najprej krajši čas kaplan pri Sv. Petru pri Radgoni, nato pa od leta 1816 do 1831 duhovnik v radgonski mestni fari. Od leta 1831 je bil župnik in dekan v Veliki Nedelji, do leta 1848 pa je opravljal tudi službo šolskega nadzornika. 

22. februarja 1944 (Žlebnikova domačija v Šentvidu nad Zavodnjami) je umrl Karel Destovnik, s partizanskim imenom Kajuh, slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj

Kamra.si, 22. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. februarja 1944 (Žlebnikova domačija v Šentvidu nad Zavodnjami) je umrl Karel Destovnik, s partizanskim imenom Kajuh, slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj. Rodil se je 13. decembra 1922 v Šoštanju. Bil je prvi otrok Marije Vasle in Jožeta Destovnika. Vzdevek Kajuh je dobil po imenu rojstne hiše svojega deda v Skornem pri Šoštanju. Po OŠ v Šoštanju (1928–1933) je obiskoval gimnazijo v Celju, kjer so ga 1940 izključili zaradi kominističnih idej; šolanje je nadaljeval v Mariboru. Od 1934 bil aktiven član komunistične mladinske organizacije (SKOJ), poverjenik Slovenske mladine (za Šoštanj in delno za celjsko gimnazijo). Bil je aktiven v protifašističnih akcijah šoštanjskega Sokola. 
Danilo Milovanović - Plastic Makes It Static (2017) Dokumentarni video/ Performans

Danilo Milovanović - Plastic Makes It Static (2017) Dokumentarni video/ Performans

DIVA nove pridobitve, 21. februar 2019 ― Privatizacija in dobičkarsko ravnanje z vodnimi viri postaja zmeraj bolj donosen posel. Pitna voda, ki je za človeka vitalnega pomena, nikakor ne bi smela biti tržno blago, ki tiči na policah supermarketov v stotinah plastenk različnih blagovnih znamk. Kaj bi se zgodilo, če bi vso vodo zapakirali in ji onemogočili nemoteno kroženje v naravi? Kot ilustracijo hidrosfere v urbanem prostoru sem prepoznal fontano, prizorišče moje intervencije. Ideja je bila zapakirati celotno kapaciteto vode...
Danilo Milovanović - Product (2017) Dokumentarni video/ Performans

Danilo Milovanović - Product (2017) Dokumentarni video/ Performans

DIVA nove pridobitve, 21. februar 2019 ― Cilj intervencije je umeščanje izdelka, kot celice potrošniške družbe, nekam kjer ga ne pričakujemo. Prvi korak intervencije je sprehajanje po supermarketih in nabiranje avtentičnih nalepk, ki jih najdemo na uvoženemu sadju. To sadje predstavlja večino na trgu dostopnega sadja. Drugi korak je lepljenje nabranih nalepk na še nedozorele sadeže živega drevesa. S tem sem želel doseči navidezno brendirano sadje, že preden je postalo prepoznano kot 'užiten p...

Kapitalni spomenik srednjega veka na Kranjskem

Kamra.si, 21. februar 2019 ― Celjska Mohorjeva družba in Društvo svetega Jakoba Kamnik vabita v ponedeljek, 25. februarja 2019, ob 11. uri v knjigarno Celjske Mohorjeve na Nazorjevi ulici 1 v Ljubljani na literarno matinejo Kapitalni spomenik srednjega veka na Kranjskem. Na južnih obronkih Velike planine je Sv. Primož nad Kamnikom priljubljen cilj izletnikov,  cerkev pa je eden izmed najzanimivejših in estetsko najmočnejših spomenikov naše pozne gotike.

21. februarja 1886 se je v Tunjicah rodil France Stelè , umetnostni zgodovinar in konservator

Kamra.si, 21. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. februarja 1886 se je v Tunjicah rodil France Stelè, umetnostni zgodovinar in konservator. Umrl je 10. avgusta 1972 v Ljubljani. France Stelè je ob Izidorju Cankarju in Vojeslavu Moletu predstavnik klasičnega rodu slovenske umetnostne zgodovinske in eden najzaslužnejših raziskovalcev slovenske umetnosti, konservator, profesor, likovni kritik in urednik. France Stelè, rojen 21. februarja 1886 v Tunjicah pri Kamniku kmetu Francetu in Jožefi Stelè (rojeni Pavlič), je ljudsko šolo obiskoval v rojstnem kraju, gimnazijo v Kranju (1898–1906) in se kljub izrazitemu matematičnemu talentu odločil za študij umetnostne zgodovine. Po odsluženem vojaškem roku (30. avstrijski pešpolk v Lvovu) je 1907 študiral slovanske jezike in zgodovino na dunajski Filozofski fakulteti in tu postal član Inštituta za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje. Na umetnostno-zgodovinskem študiju, ki je bil Steletov osrednji študijski predmet, sta bila glavna učitelja prof. Max Dvořák, ki je štel Steleta med svoje najljubše učence ter mu ostal prijatelj do smrti 1921, in Julius Schlosser. Poslušal je tudi predavanja Jos. Strzygowskega. Leta 1911 je končal študij in se usposobil za arhivsko, bibliotečno, muzejsko in spomeniško službo.

21. februarja 1926 se je v Semiču v Beli krajini rodil Lojze Krakar, slovenski pesnik, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar in esejist

Kamra.si, 21. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. februarja 1926 se je v Semiču v Beli krajini rodil Lojze Krakar, slovenski pesnik, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar in esejist. Umrl je 24. decembra 1995 v Ljubljani.  Lojze Krakar je gimnazijo obiskoval v Novem mestu. Med vojno je bil še kot gimnazijec v italijanskih zaporih in nemških taboriščih. Po vojni je končal gimnazijo in leta 1954 diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slavistike. Med letoma 1965 in 1975 je v okviru lektorata poučeval slovensko književnost in jezik na Univerzi J. W. Goetheja v Frankfurtu na Majni. Tam je leta 1970 doktoriral. Kasneje je bil profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Zadru. Delal je kot urednik pri Tovarišu, Cicibanu, na RTV Slovenija in v Cankarjevi založbi.

21. februar 1933 - odprtje ljubljanskega Nebotičnika

Kamra.si, 21. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. februar 1933 - odprtje ljubljanskega Nebotičnika Ljubljanski nebotičnik je bil zgrajen 21. februarja 1933. Po naročilu Pokojninskega sklada ga je projektiral arhitekt Vladimir Šubic. Objekt je postavljen na mestu srednjeveškega samostana. Gradbeniki so med začetnimi deli pri kopanju nekaj metrov pod površjem naleteli na vodnjak iz 13. stoletja. V temeljni kamen ljubljanskega Nebotičnika je vrezan verz pesnitve Otona Župančiča "Da naše zrno bo imelo leho in nam bo letina pod varno streho".

21. februarja 1832 se je v Ljubljani rodil Franc Štolfa, stomatolog in publicist

Kamra.si, 21. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. februarja 1832 se je v Ljubljani rodil Franc Štolfa, stomatolog in publicist. Umrl je  20. aprila 2012 v Celju. Primarij dr. Franc Štolfa je od leta 1938 živel v Celju. Po zaključenem študiju medicine v Ljubljani se je zaposlil kot zobozdravnik v Celju in bil do leta 1992 vodja zobozdravstvene službe ŽZD Maribor – OA Celje. Je dolgoletni aktivni član Društva Zobozdravstvenih delavcev Celje, vodil ga je do leta 1993, bil je tudi podpredsednik Društva Zobozdravstvenih delavcev Slovenije in predsednik odbora za zgodovino stomatologije pri tem društvu. Z zgodovino stomatologije se je namreč ljubiteljsko ukvarjal že od študentskih let.

21. februarja 1877 se je v Kamniku rodil Ivan Vavpotič, slikar, ilustrator in scenograf

Kamra.si, 21. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. februarja 1877 se je v Kamniku rodil Ivan Vavpotič, slikar, ilustrator in scenograf.  Umrl je 11. januarja 1943 v Ljubljani. Med leti 1898 in 1905 je študiral na akademiji v Pragi, vmes eno leto v Louvrski šoli v Parizu in pol leta na Dunaju. Med leti 1906 in 1910 je poučeval na realki v Idriji, med 1. svetovno vojno slikal na bojiščih, leta 1927 pa se za dve leti zaposlil v Ljubljani kot scenograf. Od leta 1929 je bil v svobodnem poklicu. Ustvarjal je kot slikar, naslikal je vrsto reprezentativnih portretov pomembnih meščanov in umetnikov ter vedro občutenih krajin. Ilustriral je dela Josipa Jurčiča, Frana Detela,  Frana Milčinskega in pesniško zbirko Iga Grudna. Kot avtor plakatov, reklam, razglednic, prvih jugoslovanskih znamk in odrskih scenografij je sproščeno povezoval realistično in secesijsko tradicijo z odmevi modernejših smeri. Umrl je 11. januarja 1943 v Ljubljani.

21. februarja 1980 je v Slovenj Gradcu umrl Franc Sušnik, slovenski literat, knjižničar, pedagog, zgodovinar in publicist

Kamra.si, 21. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. februarja 1980 je v Slovenj Gradcu umrl Franc Sušnik, slovenski literat, knjižničar, pedagog, zgodovinar in publicist.  Rodil se je 14. novembra 1898.  Bil je ugleden profesor, literat, zgodovinar, publicist, odličen govornik in knjižničar. Rodil se je v delavsko družino in kot prvorojencu so mu sledile še štiri sestre. Prvih šest razredov ljudske šole je obiskoval na Prevaljah od 1904-1910. Nato se je vpisal na gimnazijo v Celovcu, vmes pa je bil vpoklican v vojsko, tako da je maturitetno spričevalo dobil 28. junija 1918. Leta 1919 je bil med Maistrovimi borci za severno mejo in osvoboditelji Maribora. V Ljubljani in Zagrebu je študiral germanistiko in jugoslovansko književnost ter študij zaključil z disertacijo leta 1924.

21. februarja 1932 se je v Ljubljani rodil Franc Štolfa, stomatolog in publicist

Kamra.si, 21. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. februarja 1932 se je v Ljubljani rodil Franc Štolfa, stomatolog in publicist. Umrl je  20. aprila 2012 v Celju. Primarij dr. Franc Štolfa je od leta 1938 živel v Celju. Po zaključenem študiju medicine v Ljubljani se je zaposlil kot zobozdravnik v Celju in bil do leta 1992 vodja zobozdravstvene službe ŽZD Maribor – OA Celje. Je dolgoletni aktivni član Društva Zobozdravstvenih delavcev Celje, vodil ga je do leta 1993, bil je tudi podpredsednik Društva Zobozdravstvenih delavcev Slovenije in predsednik odbora za zgodovino stomatologije pri tem društvu. Z zgodovino stomatologije se je namreč ljubiteljsko ukvarjal že od študentskih let.
še novic