Kamra.si, 23. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. marca 1898 se je v graščini Praproče (Spodnje Blato pri Grosupljem) rodil  Louis Adamič, slovensko-ameriški pisatelj, prevajalec in politik. Umrl je 4. septembra 1951 (Milford, New Jersey, ZDA). Izhajalje iz kmečke družine, ki je cenila izobrazbo. Gimnazijo je obiskoval vLjubljani, v 3. letniku pa je bil izključen zaradi sodelovanja vprotiavstrijskem gibanju. Leta 1913 je odšel v Ameriko, kje je delal kotfizični delavec in pri slovenskem dnevniku Glas naroda. Z zaslužkom si jeplačeval ure angleščine, da bi se čim hitreje naučil jezika, da bi lahko vangleščini tudi pisal. Od 1917-1920 je služil v ameriški vojski, potem pa je spet delal kot novinar, uslužbenec in nato kotsocialistično usmerjen poklicni književnik v ZDA. Predsednik Roosevelt ga jeleta 1940 povabil za svetnika v Common Council for American Unity. Med drugosvetovno vojno je v ZDA podpiral  NOB in novo Jugoslavijo. Sodeloval je vorganizacijskem delu jugoslovanskih izseljencev, od 1942 do 1946 je bil častnipredsednik Slovensko ameriškega narodnega sveta. Dvakrat je bil vJugoslaviji, prvič 1932 in drugič 1949. Tega leta je postal dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. V svojih delih kaže zanimanjeza obe domovini, staro in novo, in njuna socialna in politična vprašanja. Od1924. leta dalje je pisal predvsem v angleščini, prevajal je v angleščinoslovenska in srbohrvaška dela (npr. Cankarjevega Hlapca Jerneja). V Ameriki seje uveljavil z delom Dynamite (Dinamit, 1931), v katerem je raziskal zgodovinosocialnih bojev v ZDA, in zanj dobil Guggenheimovo nagrado.Ko je bil leta 1932 11 mesecev v Jugoslaviji, je tu dobil snov za knjigo Thenative's return (Vrnitev v rodni kraj, 1934). Sledila je vrsta pretežnomemoarsko publicističnih del, ki obravnavajo socialna, nacionalna, politična inmultikulturalna vprašanja ameriškega življenja. Prejel je več književnihnagrad. Ko je bil drugič v Jugoslaviji, je napisal knjigo The Eagel and the Roots (Orel in korenine

Kamra.si, 22. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. marca 1875 se je rodil Anton Codelli, izumitelj, veleposestnik, plemič in politik. Umrl je 28. aprila 1954.  Izumiteljevo polno ime je Anton III. Codelli. Rodil se je leta 1875 v Neaplju, kjer sta bila starša, oče Karel in mama Rozalija, na klimatskem okrevanju. Gimnazijo je obiskoval na Dunaju v Terezianumu, zavodu za plemiške otroke, kjer je spoznal grofico Ano Krane, ki ga je navdušila za mecenstvo. Po srednješolski maturi je po vzoru očeta stopil v vojno mornarico. Veliko je potoval (Indija, Japonska, Kitajska) in se naučil nekaj tujih jezikov. Iz zdravstvenih razlogov je leta 1897 izstopil iz mornarice in pričel študirati pravo, a ga je kmalu opustil. Iz zanimanja in vedoželjnosti se je kot samouk raje posvetil študiju elektrotehnike in strojništva. Od svojega starega očeta Karla I. je podedoval graščino Turn. Leta 1906 je opravil šestmesečni strokovni tečaj pri elektropodjetju Telefunken v Berlinu.

Kamra.si, 21. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. marca 1893 se je v Rušah rodil Janko Glazer, pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik. Umrl je 2. februarja 1975 v Rušah.  Ljudsko šolo je obiskoval v Rušah (1899 – 1905) in gimnazijo v Mariboru (1905 – 1913). Svojo poezijo je objavljal v dijaškem listu Bodočnost. V Gradcu je študiral slavistiko, germanistiko in filozofijo, nato je študij prekinil in v letnem semestru 1914 pričel s študijem naravoslovja na Dunaju. Naslednje šolsko leto se je vrnil v Gradec, kjer je nadaljeval študij kemije in prirodopisa. Med prvo svetovno vojno je služil pešpolku v Mariboru. V tem času je napisal največ pesmi, predvsem s pohorsko tematiko. Ob ustanovitvi narodne straže in narodnega sveta v Rušah novembra 1918, je bil izvoljen za tajnika le-tega. 4. novembra je vstopil v vojaško službo pri generalu Maistru. Po vojni se je v Zagrebu ponovno vpisal na slavistiko in germanistiko ter izdal svojo prvo pesniško zbirko Pohorske poti. Po dveh semestrih je študij prekinil in ga nadaljeval na novoustanovljeni univerzi v Ljubljani. Diplomiral je leta 1922. Vmes je leta 1920 nastopil službo kot suplent na mariborski klasični gimnaziji, kjer je učil do 30. septembra 1926. Nato se je zaposlil v mariborski študijski knjižnici, kjer je ostal do 1941, ko so ga Nemci odpustili iz službe. Od leta 1921 je bil dejaven v Zgodovinskem društvu v Mariboru. Leta 1929 je izdal drugo pesniško zbirko Čas - kovač. Od leta 1926 do 1975 je sodeloval pri Slovenskem biografskem leksikonu. V obdobju med 1938 in 1940 je s Franjem Bašem urejal Časopis za zgodovino in narodopisje (dejansko od leta 1929).