Novice

arhivi

8. aprila 1971 je umrl Ivan Vurnik, slovenski arhitekt

Kamra.si, 8. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. aprila 1971 je umrl Ivan Vurnik, slovenski arhitekt. Rodil se je 1. junija 1884  v Radovljici. Osnovno šolo je obiskoval v Radovljici. Med leti 1895-1904 je obiskoval gimnazijo v Kranju, med leti 1905-07 pa v Ljubljani. Arhitekturo je študiral na Dunaju. V letih 1911-12 je na pobudo M. Fabianija vstopil v mojstrsko šolo O. Wagnerja na Dunaju.  Po končanem študiju in opravljenem II. državnem izpitu je dobil štipendijo in odšel poleti za tri mesece v Rim. Tam je študiral predvsem antične in renesančne spomenike ter italijansko umetnost.

8. aprila 1852 se je v Celju rodil Julius Rakusch, trgovec, politik, celjski župan in častni meščan

Kamra.si, 8. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. aprila 1852 se je v Celju rodil Julius Rakusch, trgovec, politik, celjski župan in častni meščan. Umrl je 24. decembra 1910 v Celju.  Član stare nemške celjske družine. Leta 1870 se je zaposlil v trgovini z železnino, ki je bila last njegovega očeta Daniela Rakuscha. Po očetovi smrti je pod starim imenom z bratom Josephom vodil trgovino, po bratovi smrti v letu 1897 pa je postal edini lastnik podjetja, ki je zaradi dobrega poslovodenja postalo eno najuglednejših te vrste v monarhiji. Kot poslovnež širokega formata je sodeloval pri številnih gospodarskih podvigih v Celju in drugod; bil je soustanovitelj tovarne emajlirane posode A. Westna v Celju, Lenkovega I. celjskega mestnega mlina, Lorberjeve strojne tovarne v Žalcu in Westnove tovarne posode v Bratislavi.Istega leta kot njegov županski predhodnik Stiger (1879) je postal član celjskega občinskega odbora in ko je Stiger v letu 1893 postal župan, je zasedel podžupansko mesto. Po njegovi smrti je v začetku leta 1903 prevzel županstvo.     

Cerkev svetega Primoža nad Kamnikom

Kamra.si, 8. april 2019 ― Medobčinski muzej Kamnik vabi v sredo, 10. aprila 2019, ob 19. uri v Galerijo Miha Maleš na predavanje dr. Ferdinanda Šerbelja o zgodovini in novih izsledkih o cerkvi Svetega Primoža nad Kamnikom. V marcu letos je izšla njegova prenovljena monografija o tem pomembnem kulturnem spomeniku, o čemer je v uvodu zapisal: »Pri Sv. Primožu se je davna preteklost skozi stoletja zložila v zgodbe od poznoantične poselitve in vse do baroka, ki mu je dal dokončno »urbano« podobo. Okamenela govorica tega kraja je zgodba, prekrita s kopreno skrivnosti, o kateri še ni napisana zadnja beseda, kar tudi najbrž ne bo kaj kmalu. A pozornost raziskovalcev se je že sredi 19. stoletja usmerila k Sv. Primožu, o čemer zgovorno priča obsežna literatura, navedena na koncu te knjige. Z upoštevanjem navedenih objav pa sem želel izraziti spoštovanje do predhodnih piscev, ki so z vsakim novim prispevkom nadgrajevali pomen in vrednost tega starosvetnega kraja. Tudi jaz sem v vrsto občudovalcev Sv. Primoža vstopil leta 1970, ko nas je študente umetnostno zgodovinskega seminarja sem gor popeljal prof. Nace Šumi in s svojo erudicijo opozoril na »kapitalni spomenik srednjega veka na Kranjskem«. Vir: https://www.facebook.com/events/610218929389654

8. aprila 1692 se je v Piranu rodil Giuseppe Tartini, beneški skladatelj in violinist

Kamra.si, 8. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. aprila 1692 se je v Piranu rodil Giuseppe Tartini, beneški skladatelj in violinist. Umrl je 26. februarja 1770 v Padovi.  Giuseppe Tartini se je rodil v Piranu. 8. aprila 1692 je bil krščen v stolni cerkvi sv. Jurija in ta datum je bil sprejet kot dan njegovega rojstva.   Oče Gian Antonio se je v Piran preselil iz Firenc. Beneška oblast ga je zaposlila kot javnega pisarja za odkup soli (pubblico scrivano dei sali), kar je bila tedaj zelo pomembna funkcija. Mati Caterina Zangrando je bila potomka ene najstarejših plemiških družin v Piranu. Poročila sta se leta 1685. Družina Tartini je živela v lepi hiši ob piranskem mandraču, ki so ga kasneje zasuli, v Strunjanu pa so imeli veliko posest z oljčnimi nasadi, solnimi polji in ribogojnico. Leta 1700 so na posestvu zgradili tudi vilo.Giuseppe se je rodil kot četrti otrok izmed šestih. Prva znanja je pridobil v oratoriju očetov Filipinov v Piranu. Ko je dopolnil 12 let, je v letih 1704 do 1707 nadaljeval šolanje v  Collegio dei Nobili (gimnazija za plemstvo) v Kopru in se učil tudi sabljanja ter igranja violine. Starši so ga poslali na študij teologije v Padovo, kjer je bila ena izmed  treh najbolj znanih univerz tedanje Evrope, a sina je nemirna narava gnala drugam. V Padovi je študiral pravo, se ukvarjal s sabljanjem in vadil violino. Kmalu se je zaljubil v Elizabeto Premazore in se z njo poročil leta 1710 v padovanski cerkvi bosonogih karmeličanov (Chiesa del Carmine). Vse bolj je spoznaval, da je njegov edini pravi poklic glasba. Odšel je v frančiškanski samostan v Assisi, kjer je bil predstojnik njegov stric po materini strani Giovanni Torre. V samostanu je intenzivno študiral violino in osnove kompozicije  ter raziskoval akustične zakonitosti. V Assisiju je leta 1713 napisal svojo najbolj znano violinsko sonato, Vragov Trilček, za katero velja, da mu jo je v sanjah zaigral vrag. O dogodku  je Tartini v Padovi  pripovedoval francoskemu astronomu Jérômeju de La Landu (1732-180

Pogovor z odvetnikom dr. Petrom Čeferinom

Kamra.si, 8. april 2019 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 11. aprila 2019, ob 18. uri vabi na pogovor z odvetnikom dr. Petrom Čeferinom.  Dr. Peter Čeferin je eden najbolj prepoznavnih obrazov slovenskega odvetništva. O svojem življenju, odvetniškem poklicu, pisanju in zgodbah, s katerimi se je srečeval na sodiščih, bo spregovoril z Orlandom Uršičem. Veselimo se vašega obiska!
#dekade60 ob celjskem občinskem prazniku

#dekade60 ob celjskem občinskem prazniku

ZAC, 8. april 2019 ― Ob prazniku Mestne občine Celje se v Zgodovinskem arhivu Celje pridružujemo sklopu prireditev, ki skozi različne dogodke obeležujejo občinski praznik skozi celoten mesec april. Napovedujemo dve brezplačni vodstvi po razstavi Dekade: šestdeseta 1960-1969 @Celje. Razstavo v prostorih razstavne galerije Zgodovinskega arhiva Celje si lahko ogledate: v torek, 9. aprila 2019, ob 11. uri v četrtek, […]

Gospodarji prehodov

Kamra.si, 8. april 2019 ― Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož vabi na odprtje razstave GOSPODARJI PREHODOV: Ptuj na prehodu iz bronaste v železno dobo, ki bo v petek, 12. aprila 2019, ob 18. uri v razstavišču Grajske pristave v Ormožu. Na prehodu iz bronaste v železno dobo je Podravje doživelo razcvet. Od Ruš, kjer se Dravska soteska razširi v plodno ravnico do Varaždina, so se naselbine kar vrstile. Največja je bila v Ormožu, najgosteje poseljen pa je bil Ptuj z okolico. Drava, pradavna meja med panonskim in predalpskim svetom, je postala povezovalna žila, po kateri so se pretakali vplivi z vzhoda in zahoda. Veljaki, ki so živeli ob reki, so znali izkoristiti nove razmere. Izredno zanimive najdbe izpred treh tisočletij kažejo, da so bili resnični gospodarji mnogoterih prehodov – preko reke, med pokrajinami in med kulturami.  Razstava bo odprta do 30. septembra 2019.
Tone Kralj, »Gradnja Litostroja«

Tone Kralj, »Gradnja Litostroja«

Fototeka MNZS, 8. april 2019 ― Po vojni je nova socialistična oblast za propagiranje političnih idej in ciljev ter mobilizacijo in motivacijo ljudskih množic pri obnovi in izgradnji domovine angažirala tudi likovne umetnike. Želela je, da v slogu in duhu socialističnega realizma, uvoženega iz Sovjetske zveze, likovna dela motivno odsevajo herojski partizanski boj, modernizacijo domovine ter lepši novi svet. Da se ne kaže sveta, kakršen je, temveč kakršen bi moral...

7. april - svetovni dan zdravja

Kamra.si, 7. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. april - svetovni dan zdravja Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je bila ustanovljena leta 1948, je 7. april določila za svetovni dan zdravja. Vsako leto se v želji po večjem ozaveščanju javnosti na ta dan izpostavi določeno temo s področja zdravja. Letošnji Svetovni dan zdravja je tako posvečen sladkorni bolezni. Svet se je temeljito spremenil. Zdravje je postalo vodilna vrednota svetovnega prebivalstva. Danes v vseh okoljih sveta delujejo številne organizacije civilne družbe, ki v sodelovanju s stroko skrbijo za ozaveščanje prebivalstva o zdravem življenjskem slogu in dejavnikih tveganja za nastanek številnih kroničnih nenalezljivih bolezni. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije s svojo Mrežo NVO 25×25 (katere članica je tudi Spominčica) in Zveza društev diabetikov Slovenije sta ob Svetovnem dnevu zdravja poudarila veliko odgovornost posameznikov za ohranjanje lastnega zdravja in vlogo dejavnikov tveganja, ki izvirajo iz načina življenja in predstavljajo nevarnost za pojav kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen. Seznanili so z dejstvom, da sladkorna bolezen celo pospešuje nastanek srčno-žilnih obolenj. Dosedanje študije kažejo, da imajo ljudje z diabetesom večjo verjetnost za nastanek Alzheimerjeve bolezni, kot tudi za nastanek vaskularne demence, ki je posledica pomanjkanja kisika v možganih zaradi žilnih obolenj. https://www.diabetes-zveza.si/sporocilo-za-javnost-ob-svetovnem-dnevu-zdravja/

7. aprila 1871 je na Dunaju umrl baron Wilhelm von Tegetthoff, avstrijsko-cesarski in avstro-ogrski mornariški častnik in viceadmiral

Kamra.si, 7. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. aprila 1871  je na Dunaju umrl  baron Wilhelm von Tegetthoff (Wilhelm Joseph Franz Seraph Gabriel von Tegetthoff), avstrijsko-cesarski in avstro-ogrski mornariški častnik in viceadmiral. Rodil se je 23. decembra 1827 v Mariboru. O Wilhelmovem zgodnjem otroštvu je malo znanega. Sprva je za Wilhelmovo izobrazbo skrbel učitelj v mariborskem deškem vzgajališču 47. pehotnega polka, nato pa se je šolal v mestni normalki. Od leta 1837 do 1840 je obiskoval gimnazijo v Mariboru. Trinajstleten je zapustil Maribor in svojo družino ter 28. septembra 1840 nadaljeval šolanje na mornariški kadetnici Collegio di cadetti di marino v Benetkah. Po začetnih težavah zaradi jezikovnih ovir je po prvih izpitih že zasedel tretje mesto med 121 učenci svojega letnika. Po končanem šolanju 23. julija 1845 je postal kadet in je vse do marčne revolucije 1848 plul po Jadranu in vzhodnem Mediteranu. Tegetthoff je vključitev v nestrpno pričakovani boj doživel leta 1849, ko se je kot častnik udeležil blokade Benetk in se izkazal v njej. Predpostavljeni so ga v svojih poročilih omenjali kot »živahnega temperamenta, kljubovalnega in ponosnega karakterja. Ima veliko talenta, nagiba se h kritiziranju, je delaven in željan izpopolnjevanja« (Latkovič, april 2001, str. 22). Napredovanje je sledilo leta 1851, ko je postal poročnik fregate in se je izpopolnjeval na dolgih plovbah v Tunis, Carigrad in na Bližnji vzhod. Ker je habsburški mornarici primanjkovalo častnikov, je ponovno napredoval leta 1852, ko je postal poročnik linijske ladje.Leta 1854 je kot poročnik linijske bojne ladje prvič prevzel samostojno poveljstvo na goeleti Elisabeth. Leta 1855 je Tegetthoff že veljal za enega najboljših in najuporabnejših častnikov mornarice, zato je prevzel parnik Taurus, s katerim je plul mimo Carigrada do ustja Donave. Tu se je, v času krimske vojne med Osmanskim cesarstvom, Veliko Britanijo, Francijo in Piemontom na eni strani ter Rusijo na drugi, ko so se borili za prev

7. april 1365 - vojvoda Rudolf IV. Habsburški na Dunaju podpiše novomeški mestni privilegij, s čimer ustanovi Ruedolfswerth, danes Novo mesto

Kamra.si, 7. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. aprila 1365 - vojvoda Rudolf IV. Habsburški na Dunaju podpiše novomeški mestni privilegij, s čimer ustanovi Ruedolfswerth, danes Novo mesto Vojvoda Rudolf IV. Habsburški je 7. aprila 1365 na prostoru, kjer do tedaj ni bilo naselja, na novo ustanovil mesto, ki ga je poimenoval po sebi Rudolfswerth, a so ga ljudje že od vsega začetka naprej imenovali Novo mesto, ker je bilo pač v tistem času res novo. Tu je začetek šesto in nekaj let trajajočega ustvarjanja ljudi v tem mestu, katerih sledi nosi današnje Novo mesto. Mesto je vodil izvoljeni mestni sodnik s člani mestnih svetov. Ti so se sestajali v mestni hiši, na Glavnem ali Velikem trgu. Glavni trg je osrednji prostor srednjeveškega Novega mesta. Leta 1720 zgrajeno mestno hišo so meščani v začetku 20. stoletja porušili in zgradili današnjo. Na mestni hiši je bil vedno tudi novomeški grb, na katerem je upodobljen ustanovitelj mesta Rudolf IV., ki predstavlja vse od 14. stoletja dalje simbol našega mesta. Vir: https://www.novomesto.si/o-novem-mestu/skozi-cas/ Priporočamo tudi: "Prav srčen pozdrav iz Novega mesta"

6. aprila 1860 se je v Ljubljani rodil celjski fotograf Feliks (Srečko) Magolič

Kamra.si, 6. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. aprila 1860 se je v Ljubljani rodil celjski fotograf Feliks (Srečko) Magolič.  Umrl je 26. junija 1943 v Ljubljani.  Od leta 1890 je bil tehnični vodja Narodne tiskarne v Celju, ki jo je ustanovil Dragotin Hribar. Bil je tiskarski strokovnjak, slikar samouk in fotoamater.15. oktobra 1896 je v Celju odprl svoj fotografski atelje Apolon na vrtu hotela Pri kroni na Wokaunovem trgu 10. V maju 1897 si je od občine pridobil dovoljenje za postavitev reklamnega okna na hiši v Graški ulici 16, kjer je razstavljal svoje izdelke. Številne njegove fotografije so označene z »odlikovan v Amsterdamu«. V obdobju nacionalnih bojev med Nemci in Slovenci v Celju je bil jasno opredeljen za slovensko stran - je prvi »narodni fotograf« - prav tako kot kasneje njegov naslednik Wilhelm Pick, ki je nasledil njegov atelje leta 1903.Magolič je svojo obrt opravljal do leta 1901, ko jo je prepisal na svojo ženo Uršulo in kasneje, kot že omenjeno, na češkega priseljenca Wilhelma Picka.Leta 1903 se je preselil v Ljubljano. V letih 1891 in 1897 si je veliko dopisoval z dr. Frančiškom Lampetom, teologom, urednikom revije Dom in svet in zavzetim fotografom, na temo različnih tehničnih vprašanj (o povečavah, aparatih, razstavah itd.).Njegove fotografske motive najdemo reproducirane v Domu in svetu, v Ilustrovanem narodnem koledarju, Seidlovi knjigi o Savinjskih Alpah, v Slovanu itd.Bil je tudi založnik razglednic.Biografsko geslo je pripravil Janko Germadnik in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje. Vir: http://www.celjskozasavski.si/osebe/magoli%C4%8D-sre%C4%8Dko-feliks/299/   Priporočamo tudi: Feliks Magolič - celjski fotograf (1896–1903)

Smiljan Trobiš: Plivkanja

Kamra.si, 5. april 2019 ― Kulturno društvo Severina Šalija vabi na predstavitev knjige Smiljana Trobiša z naslovom Plivkanja. Dr. Milček Komelj, avtor spremne besede h knjigi, je zapisal: »Pričujoči stihi Smiljana Trobiša so dnevnik pesnikovih duhovnih utripov, misli, meditacij in prebliskov, porojenih ob pogledu na naravo ali iz zazrtosti umetnika samega vase. V svojem motivnem repertoarju segajo od intimnih opažanj nadrobnosti do vesoljskih daljav, v vsem pa je jasno razvidno avtorjevo pojmovanje sveta. Trivrstični nizi besednih utrinkov, četudi so hipni, s svojo trenutnostjo zajemajo ves pesnikov človeški čas, tako preteklost kot prihodnost. Vljudno vabljeni.

5. april 1798 – najhujši požar v zgodovini Celja

Kamra.si, 5. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. april 1798 – najhujši požar v zgodovini Celja je upepelil vse hiše v mestu, razen trinajstih, kritih z opeko.  Mestne in trške naselbine so bile zaradi značilne strnjene pozidave in lahko gorljivih gradbenih elementov (les, slama) pogosto tarča požarov. Že majhna neprevidnost je bila dovolj, da se je zgodila katastrofa. Tako tudi zgodovina mesta ob Savinji beleži več požarov, ki so poleg velike gmotne škode zahtevali tudi žrtve.  Največji požar, ki so ga doživeli Celjani, se je zgodil na veliki četrtek 5. aprila 1798, ko je ob 9. uri zjutraj zagorelo v minoritskem samostanu. Legenda pravi, da so požar povzročile samostanske dekle, ko so pekle ribe. Te naj bi ribe kar žive metale v vrelo mast in ribe so ob tem premetavanju škropile vse na okoli mast, ki se je vnela.  Ogenj se je skozi dimnik hitro razširil na streho, ki je tudi zagorela. Usodno naključje je hotelo, da se je prav v tem času v stavbi minoritskega samostana zdravilo precej vojakov, ki so se vrnili iz Italije. Ker so njihove tornistre s smodnikom shranili kar pod streho samostana, so se ti ob stiku z ognjem hitro vneli in katastrofa je bila neizbežna. Pokanje in iskrenje je precej močan veter hitro raznesel po mestu, kjer je kot bakla zagorela večina mestnih hiš. Po poročanju kronistov je mesto ob požaru zajela takšna vročina, da so ljudje panično bežali iz mesta.  Ker je bilo takrat za preprečevanje oziroma omejitev požarov še zelo skromno poskrbljeno, so bile posledice ognja hude. V požaru je zgorelo celo mesto (192 hiš), nepoškodovane so ostale le tiste stavbe (13 hiš), ki so jih po požaru 1794 že uspeli pokriti z opeko. Uničeni sta bili tudi župna cerkev in minoritski samostan. Farna cerkev je v požaru izgubila vse štiri zvonove, ki so skupaj tehtali več kot 2.900 funtov (1 dunajski funt je 0,56 kg), v minoritskem samostanu pa so se stopili trije zvonovi, ki so skupaj tehtali 1960 funtov. Požar je uničil tudi večino mestne dokumentacije, nepoškodovana je ost

Folklorna skupina Antona Tanca plesala vam še bo!

Kamra.si, 5. april 2019 ― Kulturno društvo Anton Tanc Marija Gradec ob 40. letnici delovanja vabi soboto, 6. aprila ob 18. uri v Kulturni center Laško na jubilejni koncert.  Poleg aktivne folklorne skupine bosta nastopili še skupini bivših članov pod vodstvom Marine Pokleka ter Matjaža Turnška in otroška folklorna skupina pod vodstvom Brigite Kovač.  Vabljeni, vstopnine NI!

Folklorna skupina Antona Tanca plesala vam še bo!

Kamra.si, 5. april 2019 ― Kulturno društvo Anton Tanc Marija Gradec ob 40. letnici delovanja vabi v soboto, 6. aprila 2019, ob 18. uri v Kulturni center Laško na jubilejni koncert.  Poleg aktivne folklorne skupine bosta nastopili še skupini bivših članov pod vodstvom Marine Pokleka ter Matjaža Turnška in otroška folklorna skupina pod vodstvom Brigite Kovač.  Vabljeni, vstopnine NI!
POLŽJA POJEDINA NA JEŽICI

POLŽJA POJEDINA NA JEŽICI

Fototeka MNZS, 5. april 2019 ― Ljubljanski dnevnik je aprila 1969 poročal o polžji pojedini v gostilni Ruski car na Ježici. Polže je priskrbel Ježičan Ivan Dobovšek, sicer kovinostrugar, ki pa je za hobi na Ježici gojil polže. Po poročanju časnika naj bi jih vsako leto vzgojil od 5000 do 8000. Novinar je poročal, da so gostom, ki se jih je v sobah gostilne kar trlo, najbolj teknili polži v...
še novic