Kamra.si, 11. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. junija 1949 je umrl Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon. Rodil se je 23. januarja 1878. Oton Župančič je bil eden štirih predstavnikov slovenske moderne. Z Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom Aleksandrovim in Ivanom Cankarjem se je začel družiti v dijaškem društvu Zadrugi. Rodil se je 23. januarja leta 1878 v Vinici v Beli krajini v premožni trgovski družini. Oče Franc je bil doma iz Selišč pri Dolenjskih Toplicah, mati Ana pa je bila hrvaškega rodu. Otroštvo je preživel v Vinici in v idilični vasi Dragatuš. Tu je s šestimi leti vstopil v osnovno šolo in jo končal v Novem mestu. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, nato pa se je družina po gospodarskem propadu odselila v Ljubljano, kjer je 1895 dokončal gimnazijo.

Kamra.si, 10. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. junija 1912 je umrl Anton Aškerc, slovenski pesnik, duhovnik in arhivist.  Rodil se je 9. januarja 1856. Rodil se je kot prvi sin v kmečki družini v Globokem (ali morda v Senožetah, kjer je odraščal) pri Rimskih Toplicah.Njihovo posestvo je bilo prodano in v tretjem letu se je Anton z družino preselil v Senožete nad Rimskimi Toplicami. Tu je začel hoditi v osnovno šolo. Ko je bil star 12 let, mu je umrla mati, na katero je bil zelo navezan. Leta 1877 je vstopil v mariborsko bogoslovje. Posvečen je bil konec 3. letnika (22. julija 1880). Po končanem šolanju je kot duhovnik služboval v številnih krajih na Štajerskem: v Podsredi, Šmarjah pri Jelšah, pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, v Vitanjah, v Sv. Marjeti, Mozirju, Škalah pri Velenju. Svoje pisanje je začel v Ljubljanskem zvonu.

Kamra.si, 8. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. junija 1859 se je v Metliki rodil Alojz Gangl, slovenski kipar. Umrl je 2. oktobra 1935 v Pragi.  Gangl se je najprej učil rezbarstva v podobarskih delavnicah v Metliki in Šentrupertu, potem pa kiparstva pri Jerneju Jerebu, nato pa je odšel na Dunaj, kjer je na tamkajšnji akademiji študiral pri Zambuschu in Hellmerju. Leta 1888, še med študijem, je ustvaril prvi slovenski kip nacionalnega pomena, kip Valentina Vodnika, podobo iz brona, ki so jo postavili pred tedanji ljubljanski licej. Leta 1903 je ustvaril še en spomenik, tokrat Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je bil postavljen v Muzejskem parku (1898). Znani so tudi njegovi kipi na pročelju ljubljanske Opere (1890), doprsni kip Franceta Prešerna, ki stoji na stopnišču Narodnega muzeja (1895), Valvasorjev spomenik, ki je bil postavljen leta 1903 v park pred Narodnim muzejem, in še nekaj drugih.  

Kamra.si, 8. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. junija 1896 se je v Črnomlju rodil Danilo Bučar, slovenski skladatelj, dirigent in igralec. Umrl je 8. avgusta 1971 v Ljubljani. Njegov pravi rojstni datum pa je verjetno 8. julij, kakor navajajo katalogi novomeške gimnazije. Gimnazijo je obiskoval v  Novem mestu, kjer je bil učenec Ignacija Hladnika, učitelja glasbe in kapiteljskega organista. Kljub temu, da je študiral farmacijo in bil od začetka prve svetovne vojne do leta 1949 zaposlen v lekarništvu, je bila glasba njegova prava strast. Nadarjenost za glasbo je podedoval po očetu. Že kot otrok se je skrivaj učil igrati klavir. V gimnaziji je igral v tamburaški skupini. Igral je skoraj vse instrumente, sodeloval pri zboru, dirigiral orkester in prirejal očetove skladbe za tamburaški zbor.

Kamra.si, 8. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. junija 1809 se je v Spodnji Voličini rodil Anton Murko, slovenski slovničar in leksikograf. Umrl je 31. decembra 1871 v Spodnjih Hočah.  Anton Murko, nekdanji nadžupnik in dekan Hoč ter pomemben slovenski jezikoslovec, se je rodil pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, današnji Voličini pri Lenartu. Rodil se je v družini kmeta in gornika. Skupaj z bratoma se je šolal na mariborski gimnaziji.  Po končani gimnaziji se je odločil za študij filozofije na liceju v Gradcu, kjer je spoznal pomembne slovenske kulturnike in politike. Ker ni imel denarja, je študij začasno opustil in stopil med frančiškane. Po nekaj mesecih si je premislil in izstopil. Potem se je preživljal tako, da je za Vida Rižnarja prepisoval, jezikovno popravljal ter prevajal svetopisemska in slovstvena dela. Leta 1829 je vendarle končal študij filozofije in si zaželel, da bi študiral medicino. V času negotovosti in pomanjkanja denarja za študij je sprejel ponudbo graškega knjigarnarja Johanna Lorenza Greinerja, da napiše nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar, vsakemu pa doda tudi nemško in slovensko slovnico. Murko se je z aro na Greinerjev honorar odpravil na Dunaj in se tam vpisal na medicinsko fakulteto, sicer pa pridno zahajal v dvorno knjižnico, kjer je služboval Jernej Kopitar. V knjižnici je Murko nabiral gradivo za slovarja in hkrati bil v stiku s Kopitarjem. Že v kratkem se je moral odpovedati študiju medicine in se vrniti v Gradec, kjer je ob skromnem honorarju in gmotni podpori kaznilniškega kurata Marka Glaserja živel siromašno. Držal se je pogodbe in jo leta 1832 izpolnil. Najprej je izšel jezikovni učbenik slovenščine in isto leto še slovensko-nemški ročni besednik, naslednje leto pa nemško-slovenski ročni besednik. Po končanem delu zopet brez kruha in naveličan revščine je na prigovarjanje in s posredovanjem prof. M. Robiča leta 1832 končno stopil v bogoslovje.

Kamra.si, 8. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. junija 1983 je v Ljubljani umrl Miško Kranjec, slovenski pisatelj in urednik. Rodil se je 15. septembra 1908 v Veliki Polani. Po osnovni šoli v domači vasi je končal gimnazijo v Ljubljani. Kot dijak je sodeloval pri različnih leposlovnih listih. V prekmurskem jeziku je objavljal v Kleklovih Novinah in Kalendarju Srca Jezušovoga, knjižna slovenščina pa je kasneje v njegovem pisanju začela prevladovati. Po maturi se je na ljubljanski univerzi vpisal na slavistiko, vendar študija ni dokončal, saj se je vse bolj posvečal pisanju. Že pred 2. svetovno vojno se je navzel takrat prevladujočih političnih idej in se od katoliškega tiska začel odmikati. Socialna vprašanja okolja, ki ga je poznal, je postopoma ubesedoval in prenašal na papir, navezoval pa je tudi stike s takrat vodilnimi izobraženci in komunisti, ki so zagovarjali podobne ideje kot on sam.

Kamra.si, 8. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. junija 1918 se je v Litiji rodil Nace Simončič, slovenski lutkar. Umrl je 21. januarja 2001 v Ljubljani. Bil je mizar, ki je II. svetovno vojno preživel v NOB, od leta 1943 je bil vodja Belokranjske gledališke skupine v Črnomlju, kjer je leta 1944 postal član SNG na osvobojenem ozemlju. Prav v tem vojnem času je iz mizarja zrasel inšpicient in igralec Nace Simončič. Ob teh prvih biografskih podatkih se utrne skromna asociacija, na njegovo predanost marionetnemu gledališču in na Rezbarja Pepeta iz Collodijevega Ostržka, eno izmed njegovih izvrstnih karakternih vlog. Po vojni je nadaljeval delo inšpicienta in igralca epizodnih vlog v ljubljanski Drami do leta 1954, ko je bil stalno angažiran v Lutkovnem gledališču Ljubljana kot igralec in režiser, vse do leta 1963.