Knjižničarji širimo samo bralni virus

Kamra.si, 26. junij 2020 ― V okviru 25. Slovenskih dnevov knjige, ki so potekali med 27. in 31. majem 2020, se je s promocijskim videom predstavila tudi Mariborska knjižnica. Posnetek je nastal v času trajanja epidemije koronavirusne bolezni, ko so še veljali strožji ukrepi za zajezitev širjenja virusa. Zaradi tega je video tudi spomin na obdobje, ki je gotovo zaznamovalo prav vsakega od nas. Vabljeni k ogledu!

26. junija 1943 je v Ljubljani umrl celjski fotograf Feliks (Srečko) Magolič

Kamra.si, 26. junij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. junija 1943 je v Ljubljani umrl Celjski fotograf Feliks (Srečko) Magolič. Rodil se je 6. aprila 1860 v Ljubljani.   Od leta 1890 je bil tehnični vodja Narodne tiskarne v Celju, ki jo je ustanovil Dragotin Hribar. Bil je tiskarski strokovnjak, slikar samouk in fotoamater.15. oktobra 1896 je v Celju odprl svoj fotografski atelje Apolon na vrtu hotela Pri kroni na Wokaunovem trgu 10. V maju 1897 si je od občine pridobil dovoljenje za postavitev reklamnega okna na hiši v Graški ulici 16, kjer je razstavljal svoje izdelke. Številne njegove fotografije so označene z »odlikovan v Amsterdamu«. V obdobju nacionalnih bojev med Nemci in Slovenci v Celju je bil jasno opredeljen za slovensko stran - je prvi »narodni fotograf« - prav tako kot kasneje njegov naslednik Wilhelm Pick, ki je nasledil njegov atelje leta 1903.Magolič je svojo obrt opravljal do leta 1901, ko jo je prepisal na svojo ženo Uršulo in kasneje, kot že omenjeno, na češkega priseljenca Wilhelma Picka.Leta 1903 se je preselil v Ljubljano. V letih 1891 in 1897 si je veliko dopisoval z dr. Frančiškom Lampetom, teologom, urednikom revije Dom in svet in zavzetim fotografom, na temo različnih tehničnih vprašanj (o povečavah, aparatih, razstavah itd.).Njegove fotografske motive najdemo reproducirane v Domu in svetu, v Ilustrovanem narodnem koledarju, Seidlovi knjigi o Savinjskih Alpah, v Slovanu itd.Bil je tudi založnik razglednic.Biografsko geslo je pripravil Janko Germadnik in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje. Vir: http://www.celjskozasavski.si/osebe/magoli%C4%8D-sre%C4%8Dko-feliks/299/   Priporočamo tudi: Feliks Magolič - celjski fotograf (1896–1903)

25. junija 1916 se je v Radovljici rodil Vlado Novak, literarni zgodovinar, bibliograf in bibliotekar

Kamra.si, 25. junij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. junija 1916 se je v Radovljici rodil Vlado Novak, literarni zgodovinar, bibliograf in bibliotekar. Umrl je 5. oktobra 1994 v Celju. Po osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval klasično gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano, se posvetil študiju slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in ga uspešno zaključil neposredno pred izbruhom 2. svet. vojne. Že maja 1941 je pristopil k OF, delal kot asistent in knjižničar na fakulteti in kot pogodbeni učitelj na Šubičevi gimnaziji v Ljubljani.  

Domoznanske novitete - projekt PIŠK MS

Kamra.si, 24. junij 2020 ― Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota na svoji spletni strani ponuja novo storitev, ki smo jo poimenovali Domoznanske novitete. Gre za predstavitev in promocijo novega domoznanskega gradiva s Pomurja in Porabja, torej območja, ki ga Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota s svojo dejavnostjo pokriva.  

Ob dnevu državnosti poziv k enotnosti

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 24. junij 2020 ― Govor direktorja Zgodovinskega arhiva Celje dr. Boruta Batagelja na osrednji celjski proslavi ob prihajajočem dnevu državnosti. Glavni trg, 23. junij 2020. “Spoštovani župan, poslanka, predstavniki veteranskih organizacij, praporščaki, Celjanke in Celjani, Slovenke, Slovenci, vsi prisotni, dober večer. V veliko čast mi je, da nocoj spregovorim ob prazniku državnosti. Marsikdo od vas je bil prav tu […] The post Ob dnevu državnosti poziv k enotnosti first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

O grajskih vrtnarjih - iz arhiva družine Rojc s Hudega

Kamra.si, 24. junij 2020 ― Medobčinski muzej Kamnik vabi na ogled nove občasne razstava O grajskih vrtnarjih. Razstava prikazuje zanimive zgodbe iz družine Rojc s Hudega pri Radomljah, ki se razkrivajo skozi bogat hišni arhiv in rodovno drevo, ki ga skozi leta sestavljal Peter Rojc. Lahko rečemo, da je bilo vrtnarstvo kar tradicionalna družinska dejavnost, saj so z njo povezani več ali manj vsi otroci Franca in Frančiške Rojc, pa tudi naslednje generacije. Naslov razstave O grajskih vrtnarjih nam pove, da so urejali vrtove in parke v bližnjem Souvanovem parku v Volčjem Potoku, pri graščinah Novo Celje in Miramar pri Trstu, nenazadnje mlajše generacije vrtove v Arboretumu Volčji Potok in pod gradom Zaprice, v mestni vrtnariji Kamnik.

Poglej v muzej

Kamra.si, 23. junij 2020 ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož v začetku počitnic pripravlja zabavno in poučno raziskovanje, ustvarjanje ter druženje za otroke od 1. do 5. razreda osnovne šole. Na štiridnevnih počitniških delavnicah »POGLEJ V MUZEJ« si boste ogledali muzejske razstave, raziskovali Ptujski grad, poslušali zgodbe, se igrali in ustvarjali z različnimi materiali. Delavnice bodo potekale na Ptujskem gradu od 7. do 10. julija 2020, od 10. do 13. ure. Delavnice so plačljive. Izvedene bodo, če bo dovolj prijav. Več o programu na povezavi: https://pmpo.si/wp-content/uploads/2020/06/program-za-splet-2.pdf ______________________________________________________ Na Ptujskem gradu bo med počitnicami cvetel tudi MUZEJSKI VRTIČEK, kjer namesto rož rastejo sproščenost, ustvarjalnost in domišljija. Preizkusili se boste v hoji s hoduljami, se fotografirali kot vitezi, prosto tekali, se igrali in ustvarjali. Muzejski vrtiček je namenjen družinam z otroki, starimi več kot 5 let, in je brezplačen. Potekal bo ob sobotah, 4., 11. in 18. julija ter 1. avgusta 2020, vselej od 10. do 16. ure. _____________________________________________________ Počitniške dejavnosti bodo potekale tudi v ormoški enoti muzeja. V času poletnih počitnic, vsak torek od 9. do 11. ure, vabimo otroke v ORMOŠKI GRAJSKI KINO, ki deluje v prvem nadstropju gradu Ormož, na brezplačne počitniške kino predstave za otroke.  

11. Festival Romanica Antiqua

Kamra.si, 23. junij 2020 ― Vabljeni na 11. Festival Romanica Antiqua Laško, 25. - 29. 6. 2020 koncerti - delavnice - poletna šola - seminarji Program: Dejan Kušer, harmonika četrtek, 25. 6. 2020, ob 19:30, Nadžupnijska cerkev sv. Martina v Laškem Koncert mentorjev poletne šole petek, 26. 6. 2020, ob 20:00, Dvorana Glasbene šole v Laškem Godalkanje v Thermani Laško sobota, 27. 6. 2020, ob 18:30 Specialno Godalkanje nedelja, 28. 6. 2020, ob 18:00 Kulturni center Laško Zaključni koncert udeležencev poletne glasbene šole Mentorji: Matej Haas, Aleksandar Kuzmanovski in Dejan Kušer pri klavirju Benjamin Govže in Nina Mole ponedeljek, 29. 6. 2020, ob 17:00, Dvorana Glasbene šole v Laškem Zaključni koncert Godalkanja Mentorja: Bojan Cvetrežnik in Barja Drnovšek ponedeljek, 29. 6. 2020, ob 18.00, Vila Monet Organizator: Kulturno umetniško društvo Romanika Laško Prost vstop.

VideoDvorišÄ�e - novo prizorišÄ�e (2020-06-22)

DIVA video arhiv, 23. junij 2020 ― S programom »Dobrodošli na 8 minutni jesenski piknik v preteklosti«, ki sta ga pripravila B. BorÄ�iÄ� in P. Cerovšek, smo otvorili novo programsko prizorišÄ�e v Ljubljani – VideoDvorišÄ�e v atriju Galerije Škuc. Zelo prijetno, sedeži so udobni in lahko se tudi kadi in kaj popije! Program je bil dobro sprejet, sledil je pogovor z navzoÄ�i avtoricami in avtorji: M. Prelog, K. Kokalj, N. Korda in M. KovaÄ�iÄ�. Program...

Deset let prenovljena Vila Mayer

Kamra.si, 23. junij 2020 ― V Šoštanju obeležuje 10. obletnico odprtja prenovljene Vile Mayer. Skupaj s stalnimi zbirkami je bila slovesno odprta 23. junija 2010. Nekdaj bivališče znane šoštanjske družine Mayer je danes protokolarni objekt Občine Šoštanj s štirimi stalnimi zbirkami s področja kulturne dediščine. Stavba je tipični primer meščanske arhitekture s preloma 19. v 20. stoletje.  Vir: https://www.nascas.si/letos-deset-let-odprtja-vile-mayer/ Več info. o zgodovini in delovanju Vile Mayer na spletni strani https://www.vila-mayer.si/?fbclid=IwAR0rzl7OPxUjwhtMH-La9BBxrSSP9MMpc_toI-XvtcdU3lY6BvcWI6C5HbI

20. junija 1893 je v Celju umrl Josef Neckermann, zdravnik in celjski župan

Kamra.si, 20. junij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. junija 1893 je v Celju umrl Josef Neckermann, zdravnik in celjski župan. Rodil se je 29. novembra 1829 v Celju.   Rojen je bil v družini okrožnega ranocelnika in mestnega zdravnika Rudolfa Neckermanna. V domačem mestu je končal osnovno šolo in gimnazijo, nato pa študiral filozofijo in medicino na Dunaju.Leta 1856 je začel opravljati delo rudniškega zdravnika v Pečovniku, kmalu odšel v Vrbovec pri Mozirju in postal v Mozirju tudi občinski svetovalec. Očitno se je za javno življenje odločil že zelo zgodaj; tako se je zelo zavzemal, da bi Celje dobilo status avtonomne občine, kot zdravnik pa hkrati tudi za prenovo obstoječe bolnišnice. Leta 1868 je bil v Celju izbran za »posebnega špitalskega ordinarija«, po dograditvi nove bolnišnice pa ga je deželni odbor imenoval za sanitetnega svetnika.V letu 1870 je bil izvoljen za celjskega župana in to funkcijo opravljal celih 23 let – vse do smrti. V bolnišnici ga je zato v veliki meri nadomeščal dr. Gregor Jesenko. Od leta 1867 do svoje smrti je bil tudi poslanec štajerskega deželnega zbora, kjer je zastopal volivce mestne kurije.Mesto se je v času njegovega županovanja zelo hitro razvijalo. Na njegovo pobudo so ustanovili leta 1871 Olepševalno društvo, ki je pomembno zaznamovalo zunanjo podobo Celja in njegovo turistično ponudbo. V veliki meri je pripomogel, da je država v Celju ustanovila Cinkarno, ki je pomenila veliko prelomnico v celjskem gospodarskem razvoju. Prizadeval se je tudi za regulacijo Savinje, tako da so jo v letih 1876 in 1893 od Mozirja do Levca tudi izvedli. V mestu so bila zgrajena številna javna poslopja: gledališče (1885), mestna hranilnica (1887), s preselitvijo osnovne šole v Staro grofijo (1873) je rešil šolsko prostorsko vprašanje, leta 1878 pa so na Čret preselili tudi mestno pokopališče. Število prebivalstva v mestu se je s 4224 v letu 1869 povečalo na 6224 v letu 1890; demografska rast sama potrjuje ugodne razvojne trende.

19. junija 1960 je v Šoštanju umrl Ivan Napotnik, slovenski kipar

Kamra.si, 19. junij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. junija 1960 je v Šoštanju umrl Ivan Napotnik, slovenski kipar. Rodil se je 12. decembra 1888 v Zavodnjah. Ivan Napotnik je odraščal na Zdovčevi domačiji v vasi Zavodnje nad Šoštanjem. Za rezbarjenje in oblikovanje iz gline ga je navdušilo delo potujočega rezbarja. Obiskoval je ljubljansko umetno-obrtno šolo, leta 1906 pa je odšel na Dunaj, kjer je leta 1907 pričel s študijem kiparstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti in do leta 1915 zaključil specialko pri prof. Edmundu Hellmerju. V študijskih letih je razstavljal na Dunaju, v Gradcu, Münchnu in Ljubljani. Večkrat je delal v ateljeju znanega madžarskega kiparja Janosa Horvaya. Še pred koncem vojne se je Napotnik vrnil v rodni kraj, na katerega je bil zelo navezan ter tam ustvarjal in kmetoval.

19. junija 1877 je v Rimskih Toplicah umrl Karl Friedrich Henn, zdravnik, ki je "odkril" mineralni vrelec v Radencih

Kamra.si, 19. junij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. junija 1877 je v Rimskih Toplicah umrl Karl Friedrich Henn, zdravnik, ki je "odkril" mineralni vrelec v Radencih. Rodil se je 5. maja 1809? na Frakolovem (domnevno). Ime Vojničana dr. Karla Henna (priimek je večkrat zapisan tudi kot Hen) je najtesneje povezano s širom poznano mineralno vodo iz Radencev. O kraju njegovega rojstva in šolanju se v razpoložljivi literaturi pojavlja vrsta nasprotujočih si podatkov. Rojen naj bi bil v ugledni nemški družini v dvorcu Frankolovo (Sternstein), kar pa je manj verjetno, saj njegovo rojstvo ni zabeleženo v krajevni matični knjigi, prav tako ga ni najti v matičnih knjigah sosednjih župnij. Povsem mogoče zato, ker Henn v teh krajih ni bil domačin, ampak se je sem preselil šele kasneje, ko si je v dobrnskih toplicah našel delo. Po zaključeni gimnaziji, ki je ni obiskoval v Celju, je – zelo verjetno na Dunaju – študiral medicino. Kot zdraviliški zdravnik (in tudi kot vodja zdravilišč) je do leta 1844 deloval na Dobrni (hkrati je bil okrajni zdravnik v bližnjem Lembergu pri Novi Cerkvi), nato v Rimskih Toplicah in nazadnje v Laškem, kjer je bilo leta 1854 odprto zdravilišče.Poleg primarne skrbi za bolne se je ves čas svoje zdravniške kariere zelo zanimal za mineralne in termalne vrelce ter postal izvedenec v balneologiji. Analiziral je fizikalno-kemijsko sestavo voda ter objavil več sestavkov in samostojnih publikacij o zdraviliščih na Dobrni, v Rimskih Toplicah, Laškem in Radencih.Relativno mlad se je poročil z Anno Gottsberger (1809–1904). V literaturi se pojavljajo različne informacije o številu njunih otrok; nedvomno je, da se jima je v letih 1833–1844 na Dobrni rodilo sedem otrok: štirje sinovi (Sebastian Wilhelm, Friedrich Carl, Ernest Joseph in Roman Alexander) in tri hčerke (Maria Karolina, Barbara Josepha in Karolina Anna). Ni znano, kdaj je kupil posest v Vojniku, kjer se je njegova družina naposled tudi ustalila. Tu je bil po letu 1875 tudi župan.
še novic