DIVA na VideoDvorišÄ�u 2 (2020-07-27)

DIVA video arhiv, 28. julij 2020 ― Na drugem veÄ�ernem dogodku v sklopu programa VideoDvorišÄ�e na notranjem dvorišÄ�u Galerije Škuc smo predstavili kuriran izbor iz novih pridobitev Postaje DIVA. Vesna Bukovec in Peter Cerovšek sta izbrala dela U. Berlot, S. Bezovšek, P. Cerovška, N. Grum, M. Jermana, Lealudvik, E. Memona, N. Novaka, P L A T E AU R E S I D U E in Small but dangers. ObÄ�instvo je bilo številno in aktivno pri pogovorih z umetnicami in umetniki.Iz...

28. julija 1913 se je v Krškem rodil Ljubo Humek, slovenski urbanist in arhitekt

Kamra.si, 28. julij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. julija 1913 se je v Krškem rodil Ljubo Humek, slovenski urbanist in arhitekt. Umrl je 5. marca 1988 v Mariboru.  Ljubo Humek je bil eden izmed arhitektov, ki so po drugi svetovni vojni nosili težo obnove porušenega Maribora. Osnovo za vse gradnje po vojni je predstavljal vodilni regulacijski načrt mesta, ki ga je Ljubo Humek začrtal leta 1949. Bil je prvi arhitekt, ki se je načrtno posvetil glavnim mariborskim urbanističnim vprašanjem. Tako je bil Maribor prvo slovensko mesto, ki je po vojni začelo načrtno urejati svoj urbanizem. V času, ko je bil načrt že končan, Jugoslavija namreč še ni imela zakonsko urejenega urbanističnega načrtovanja.Humkov urbanistični načrt, ki predstavlja temelj mariborskega urbanističnega sistema, ni bil v celoti realiziran. Nerealiziran je ostal prenos avtobusnega in železniškega terminala na desni breg Drave, izgradnja novega mestnega središča na Taboru in preselitev kaznilnic ter bolnišničnega kompleksa.

Četrtkovi zeleni popoldnevi - Apiterapevtski nasveti

Kamra.si, 27. julij 2020 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 30. julija 2020, ob 17. uri vabi na vrtno teraso Knjižnice Ormož na predavanje Apiterapevtski nasveti, peto prireditev iz cikla Četrtkovi zeleni popoldnevi. Apiterapija je veda o krepitvi zdravja in o preprečevanju, lajšanju in odpravljanju zdravstvenih težav s čebeljimi pridelki ali pripravki iz njih. Vlado Pušnik, izkušen čebelar in apiterapevt, bo z nami delil modrosti o uporabi apiterapije v vsakdanjem življenju. Prav tako nam bo predstavil svojo novo knjigo Apiterapevtski nasveti. Vabljeni!

26. julija 1894 se je v Domžalah rodil Peter Loboda, kipar

Kamra.si, 26. julij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. julija 1894 se je v Domžalah rodil Peter Loboda, kipar. Umrl je 29. februarja 1952 v Ljubljani.   Po študiju na srednji tehnični v Ljubljani je nadaljeval na akademiji v Zagrebu, specializacijo kiparstva pa je leta 1927 opravil pri Ivanu Meštroviću, ko je dve leti delal v njegovem ateljeju. Ustvarjal je predvsem portrete (prestolonaslednika Petra) in nagrobne spomenike (mati z otrokom, Madona), sodeloval tudi pri spomeniku Franceta Prešerna v Kranju. Uvrščajo ga med vodilne iskalce novega kiparskega izraza v tridesetih letih prejšnjega stoletja na Slovenskem. https://revija.ognjisce.si/spominjamo-se/284-29-februar Priporočamo tudi: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi333102/ https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/od-1918-dalje/peter-loboda?tab=collections&authorId=512  

24. julija 2016 je v Gornjem Gradu umrl Franc Zadravec, slovenski literarni zgodovinar

Kamra.si, 24. julij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. julija 2016 je v Gornjem Gradu umrl Franc Zadravec, slovenski literarni zgodovinar. Rodil se je 27. septembra 1925 v Stročji vasi.   Po končani gimnaziji v Murski Soboti je študiral slavistiko in rusistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1952 diplomiral. Po službovanju na Gimnaziji Murska Sobota (1952-1957) je svojo poklicno pot nadaljeval na Oddelku za slavistiko ljubljanske Filozofske fakultete, najprej kot docent, nato kot izredni in redni profesor. S cikli predavanj je gostoval na tujih univerzah, med drugim v Trstu in Celovcu. Leta 1979 je postal dopisni, 1985 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Kot prvi se je lotil temeljitih raziskav pripovednega opusa Miška Kranjca, in to v času, ko je pisatelj še živel in ustvarjal. Pripovedni opus Miška Kranjca je bil namreč tema njegove diplomske naloge, doktorske disertacije leta 1962 ter kasnejših razprav in monografij. V sedemdesetih letih je nato uredil še dvanajst knjig njegovega izbranega dela in velja za najboljšega poznavalca njegovega literarnega opusa.

21. julija 1892 je v Šmarju pri Jelšah umrl Franc Skaza, tiskar in gospodarstvenik

Kamra.si, 21. julij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. julija 1892 je v Šmarju pri Jelšah umrl  Franc Skaza, tiskar in gospodarstvenik. Rodil se je 11. februarja 1838 v Šmarju pri Jelšah.  Franc Skaza se je rodil kot tretji otrok Franca Jakoba Skaze in Johanne, rojene Vodopivec, ki sta bila gostilničarja in veleposestnika v Šmarju pri Jelšah. Že v mlajših letih je Francu oče vcepil izjemen odnos do slovenstva, saj je bil tudi sam politično aktiven. Po očetovi smrti je Franc podedoval posest in gostilno ter se leta 1863 poročil s premožno Ano Ratej, ki je v zakon prinesla bogato doto. S prostranim zemljiščem in veliko nepremičninami je nastala močna veleposestniška družina Skaza. V zakonu se jima je rodilo pet otrok: Ana, Franc, Sofija, Götfrid in Aleksander. 

18. julija 1875 je na Dunaju umrl Johann Gabriel Seidl, pesnik, literat, zgodovinar, narodopisec in šolnik

Kamra.si, 18. julij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. julija 1875 je na Dunaju umrl Johann Gabriel Seidl, pesnik, literat, zgodovinar, narodopisec in šolnik. Rodil se je 21. junija 1804 na Dunaju.  Rodil se je na Dunaju kot sin dvornega odvetnika in v takratnem glavnem mestu tudi obiskoval vse šole. V letih 1819 – 1822 je študiral na dunajski univerzi filozofijo, vendar študija ni dokončal; tam se je spoznal tudi s Prešernom.  Po letu 1822 se je preživljal kot hišni učitelj, leta 1829 pa je postal učitelj na celjski gimnaziji in na njej poučeval 11 let. V tem času je vzdrževal tudi živahne stike z Anastasiusom Grünom (grofom Antonom Auerspergom). Leta 1840 je Celje zapustil in se zaposlil kot kustos Novčnega in antičnega kabineta na Dunaju (sedanjega Narodnega muzeja). Postal je tudi dvorni cenzor (do marca 1848), vodil priljubljeni bidermajerski almanah Aurora, postal eden od ustanoviteljev in urednik Časopisa za avstrijske gimnazije (1850), postal leta 1851 redni član dunajske akademije znanosti, leta 1856 varuh dvornega zaklada, leta 1867 pa celo vladni svetnik. V letu 1871 se je upokojil in na Dunaju tudi umrl.

Festival Arsana 2020

Kamra.si, 16. julij 2020 ― Festival Arsana je v dosedanjih enajstih različicah z več kot 7.500 dogodki na številnih prizoriščih mestnega jedra gostil že več kot 8.000 umetnikov in privabil preko 300.000 obiskovalcev. Tokrat bo na Ptuju med 24. in 30. julijem 2020 potekal že 12. festival Arsana, ki bo letos zaradi nove normalnosti izjemoma, a s ponosom 100-odstotno slovenski! Letošnja Arsana bo prvič gostovala še v mestni občini Ormož. Mnoge dogodke bo možno prvič spremljati tudi preko live- stream-a. Več o programu na povezavi: http://festivalarsana.com/    

Festival Art Stays 2020

Kamra.si, 16. julij 2020 ― Festival sodobne umetnosti Art Stays že od leta 2003 prinaša na Ptuj in v okolico vrhunsko produkcijo domačih ter tujih umetnikov, od najperspektivnejših mladih umetnikov do velikih imen sodobne umetnosti. Spada med najpomembnejše predstavitve sodobne, predvsem likovne umetnosti v Sloveniji in v tem delu Evrope, ter je postal referenčni dogodek za številne mednarodne galerije, muzeje, fundacije in seveda umetnike. Tudi letos nas čakajo presežki iz zelo širokega spektra umetniških izrazov – od kiparstva, fotografije, slikarstva, instalacij do videa, filma, performansov in glasbe. Osemnajsta izvedba festivala Art Stays z naslovom NO MORE SILENCE / BREZ TIŠINE, bo predstavila pester izbor domačih in mednarodnih umetnikov. Več o programu na povezavi: https://nomoresilence.si/    
Lealudvik - V dvoje (2016) Avtorski video

Lealudvik - V dvoje (2016) Avtorski video

DIVA nove pridobitve, 16. julij 2020 ― Pri nastajanju najinega dela sva največji vpliv črpala iz Zelenkove politike oziroma njegovega pristopa do kreativnega procesa. V njegovem vidiku, da je poglaviten element njegove grafike risba in ne eksperimentiranje z medijem, sva prepoznala vzporednost z najinim pristopom do videa, kjer se ne trudiva iskati zmožnosti medija, temveč uporabiva medij za vizualizacijo.Ob analizi Zelenkovega opusa so na naju poleg že omenjenega vplivali njegova figuralika, postavitev človeka v center dogajanja, fascinac...
Lealudvik - In the waters on Leviathan I would go poof! (2017) Avtorski video

Lealudvik - In the waters on Leviathan I would go poof! (2017) Avtorski video

DIVA nove pridobitve, 16. julij 2020 ― Delo se navezuje na projekt I would go poof!Namesto gozda je v ozadju morje. Video je 20 sekundna zanka, ki se ponavlja. Sestavljen je iz treh kratkih sekvenc, prav tako v neskončni zanki. Vsem trem so skupne izrazite digitalne motnje (glitchi), ki povzročajo razpadanje podobe in predstavljajo konstitutiven element dela. Grafični znak, ki se izrisuje v prvi sekvenci je okultistični simbol Leviatana iz naslova dela.Video je bil del razstavePazi, sveža grafika! #4: LEALUDVIK na TAM-TAMovi Ulični galerij...

Četrtkovi zeleni popoldnevi - Čarobnejše kot njihova imena

Kamra.si, 15. julij 2020 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 23. julija 2020, ob 17. uri vabi na vrtno teraso Knjižnice Ormož na predavanje Čarobnejše kot njihova imena, četrto prireditev iz cikla Četrtkovi zeleni popoldnevi. Gostja Maja Botolin Vaupotič nam bo na predavanju Čarobnejše kot njihova imena predstavila, kako je prišlo do poimenovanja rastlin in na podlagi kakšnih načel je poimenovanje določeno. Zgodovina rastlinskih imen je namreč neposredno povezana z njihovim raziskovanjem. Vabljeni!

Četrtkovi zeleni popoldnevi - Psihološki pomen barv in zvokov iz narave

Kamra.si, 15. julij 2020 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 16. julija 2020, ob 17. uri vabi na vrtno teraso Knjižnice Ormož na predavanje Psihološki pomen barv in zvokov iz narave, tretjo prireditev iz cikla Četrtkovi zeleni popoldnevi. Opazovanje modrega neba, zelenih krošenj, poslušanje ptičjega žvrgolenja in dežja lahko v nas sproži posebne občutke. Lea Vidovič, magistrica psihologije iz Centra za krepitev zdravja Ormož, nas bo na predavanju popeljala skozi razumevanje psihološkega pomena barv in zvokov iz narave ter njihov vpliv na naše duševno zdravje. Vabljeni!

Novih 20 na Einspielerjevi 1

Kamra.si, 14. julij 2020 ― Knjižnica Bežigrad in Slovanska knjižnica že dvajset let domujeta v stavbi na Einspielerjevi 1, kamor sta se preselili leta 2000. Pred tem sta kot samostojni knjižnici dolga leta delovali na različnih naslovih: Bežigrajska na Vodovodni 3 ter Slovanska v nekdanji Turjaški palači na Gosposki 15. Od leta 2008 dalje spadata v mrežo Mestne knjižnice Ljubljana, vsaka pa ima svoje poslanstvo. Knjižnica Bežigrad je standardno razdeljena na oddelke namenjene različnim starostnim in ciljnim skupinam, Slovanska pa je center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke. Razstava o zgodovini in delovanju obeh knjižnic bo v preddverju stavbe na ogled do konca letošnjega avgusta.

14. julija 1994 je v Ljubljani umrl Ferdo Godina, slovenski pisatelj in urednik

Kamra.si, 14. julij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. julija 1994 je v Ljubljani umrl Ferdo Godina, slovenski pisatelj in urednik. Rodil se je 17. oktobra 1912 v Dolnji Bistrici.Klasično gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Ljubljani. Po maturi je nekaj časa študiral pravo, med leti 1930 in 1935 pa je v Mariboru opravil še nedeljsko dramsko šolo. Pod psevdonimom Bistrički Ferko je prve zgodbe začel objavljati v Kleklovih Novinah, v prekmurščini, nekaj pa tudi že v knjižni slovenščini. Bil je včlanjen v več takratnih kmečkih društev in pod njihovim okriljem po Prekmurju prirejal gledališke igre. Kasneje se je pridružil liberalneje usmerjenim študentom, ki so ustanovili Klub prekmurskih akademikov. Godina je postal urednik njihovega glasila Mladi Prekmurec. V svoji miselnosti se je vse bolj bližal marksizmu. Njegove ideje je prenašal tudi na dogajanje v Prekmurju in o tem pisal v liberalnih časopisih Jutro in prilogi Mariborski večernik. Prozo pa so mu pred 2. sv. vojno objavljali še v Ljubljanskem zvonu, Modri ptici, Sodobnosti in mariborskih Obzorjih. 
še novic