Kamra.si, 23. september 2020 ― Vabljeni, da 26. septembra ob 19. uri z nami pričakate vrhunec tematskega leta novomeške pomladi. Ta se bo odvil na Kandijskem mostu in obljublja doživetje, ki se bo ozrlo 100 let v preteklost, hkrati pa z drzno soarejo stopilo v prihodnost. Ogled soareje Nekaj dni v septembru 1920-2020 Novo mesto v režiji Matjaža Bergerja iz Anton Podbevšek Teatra bo mogoč neposredno z Glavnega trga, na gradu Grm pa bo urejen ogled prenosa v živo, ki se bo vrtel na velikem platnu. Število mest je omejeno, vstop na prizorišči bo mogoč samo s predhodno prijavo. Za mimoidoče bo projekcija dogodka pripravljena tudi na pročeljih Knjižnice Mirana Jarca in Gimnazije Novo mesto, vsem, ki bi si želeli ogledati dogodek od doma, bo prek Facebook dogodka in spletne strani na voljo prenos v živo.

Kamra.si, 22. september 2020 ― Celjska Mohorjeva družba, Pokrajinski muzej Celje in Osrednja knjižnica Celje vabijo v četrtek, 24. septembra 2020, ob 17. uri v lapidarij na Savinjskem nabrežju v Celju na literarni pogovor ALMA KARLIN – nove kamrice samotnega srca. Pred dobrimi sto leti se je Celjanka Alma Karlin odpravila na osemletno potovanje po svetu, ki ga je strnila v etnološko, antropološko in potopisno delo Samotno potovanje. Almo Karlin pa smo letos spoznali še v drugačni luči, saj je prvič izšla avtobiografska zgodba Daljna ženska, v kateri spregovori o svojem odnosu s protinacističnim ubežnikom Hansom Joachimom Bonsackom, ki ga je v letih 1937–1938 nesebično gostila v svoji rimski hiši v Celju, nenavadni obiskovalec pa je zaznamoval tudi usode drugih Celjanov.   O Almi se bosta pogovarjala urednik ALEŠ ČEH in JERNEJA JEZERNIK, prevajalka in ena največjih poznavalk Alme Karlin, avtorica v nemškem prostoru pravkar nagrajene Almine biografije.   Vabljeni!   Prosimo za najavo vaše udeležbe:Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloak00c6a8483f444f823c241ef2d8ef2e78').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addy00c6a8483f444f823c241ef2d8ef2e78 = 'urednistvo' + '@'; addy00c6a8483f444f823c241ef2d8ef2e78 = addy00c6a8483f444f823c241ef2d8ef2e78 + 'celjska-mohorjeva' + '.' + 'si'; var addy_text00c6a8483f444f823c241ef2d8ef2e78 = 'urednistvo' + '@' + 'celjska-mohorjeva' + '.' + 'si';document.getElementById('cloak00c6a8483f444f823c241ef2d8ef2e78').innerHTML += ''+addy_text00c6a8483f444f823c241ef2d8ef2e78+''; , T 03 426 48 00. V primeru dežja prireditev odpade.

Kamra.si, 22. september 2020 ― Medobčinski muzej Kamnik vabi v četrtek, 24. septembra 2020, ob 18. uri na Muzejski večer z Marijo in Andrejem Štremfelj.   Prijave na dogodek sprejemamo do srede, 23. 9. 2020 do 12. ure. Predstavila bosta svojo življenjsko pot in uspehe, ki sta jih nanizala v dolgi alpinistični karieri. 7. oktobra letos bo minilo natančno 30 let, odkar sta postala prvi zakonski par, ki je priplezal na vrh sveta – na Mt. Everest. Tako sta se za večno vpisala v Guinessovo knjigo rekordov. Andrej pa je že leta 1979, v navezi z Nejcem Zaplotnikom postal prvi Slovenec (v jugoslovanski odpravi), ki je priplezal na streho sveta. Njuna življenjska pot je zaznamovana s številnimi solo in tudi skupnimi plezalnimi uspehi, ki sta jih strnila tudi v knjigi Objem na vrhu sveta. Knjigo in delčke iz njene vsebine bosta predstavila na predavanju. Prav tako pa bosta odstrla nekaj skrivnosti s svojega življenja. Sta zakonca, starša, že »upokojenca«, plezalca, alpinista, vodnika, Človeka z veliko začetnico, ki se jima priklanja širši svet. Z občudovanjem gledamo na njuno skupno in individulni poti in se klanjamo izjemnim dosežkom. Marija Štremfelj, prof. biologije, alpinistka, plezalka, gorska vodnica, žena in mama treh otrok. Leta 1979 se je prvič odpravila v Ande, že leta 1982 postala članica prve jugoslovanske ženske alpinistične odprave v Pamir, postala prva Slovenka na osemtisočaku (1986 – Broad Peak), kasneje je dosegla še tri., 13. ženska na svetu, ki je stala na Everestu. Andrej Štremfelj, prof. športne vzgoje, plezalec, alpinist, gorski reševalec, vodnik, mož in oče. Prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo (2018) in zlatega cepina (z Markom Prezljem) za novo smer v alpskem stilu na Južni vrh Kančendzenge… V svoji karieri je opravil čez 3000 vzponov in plezalnih podvigov – v snegu, ledu, po prvenstvenih smereh.    

Kamra.si, 21. september 2020 ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vabi na ogled razstave Janez Mežan (1897-1972) / nove pridobitve ptujskega muzeja.  Na razstavi, ki bo na ogled od 25. 9.–1. 11. 2020 v Salonu umetnosti na Ptuju, si bo mogoče ogledati osem akvarelov in risb slovenskega umetnika Janeza Mežana, ki je živel in ustvarjal na Ptuju. Muzeju sta jih podarila gospa Mira Žuraj in gospod Boris Černe. Prireditve ob odprtju razstave ne bo. O umetniku:JANEZ MEŽAN (1897 Spodnji Brnik pri Cerkljah – 1972 Ptuj) Po končanem študiju na Akademiji za umetnost in umetno obrt v Zagrebu, kjer se je pridružil skupini umetnikov, imenovanih Četrta generacija, je živel in poučeval v Mariboru, kjer je bil pobudnik in član umetniškega kluba Brazda. Po drugi svetovni vojni se je naselil na Ptuju, kjer je poučeval risanje na ptujski gimnaziji do upokojitve. Mežan je bil ustvarjalen in tehnično razgiban slikar, zanimala sta ga matematika in aeronavtika. Ustvarjal je v vseh slikarskih tehnikah, tudi fresko, največjo subtilno dognanost, izpovedno moč in mojstrstvo pa je dosegel v akvarelu, kateremu se je v poznejših letih povsem posvetil.

Kamra.si, 19. september 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. septembra 1902 je v Ljubljani umrl Ivan Vrhovec, slovenski zgodovinar. Rodil se je 21. maja 1853 v Spodnjih Poljanah pri Ljubljani.  Med leti 1873 in 1876 je na Dunaju študiral zgodovino, zemljepis in slovenski jezik. Od l. 1886 je bil profesor zgodovine na novomeški gimnaziji, kar je bila njegova prva stalna služba. L. 1887 se je poročil z Amalijo Razpet, hčerjo okrajnega zdravnika dr. Martina Razpeta. Ob delu v Novem mestu je bil tudi izjemno kulturno dejaven, zato velja za enega najbolj prizadevnih organizatorjev tamkajšnjega kulturnega življenja. Zaslužen je, da je Novo mesto ponovno dobilo gledališče, ki je pred njegovim prihodom že obstajalo, a je njegovo delovanje zamrlo. Skupaj s sodelavci z novomeške gimnazije so osnovali gledališki odsek in pripravili vrsto gledaliških predstav, o katerih so poročale tudi Dolenjske novice. Sam je bil igralec, dramaturg in režiser hkrati. Kljub temu, da je večino svojega prostega časa posvetil gledališču, je občasno še vedno raziskoval in pisal. L. 1888 je v Ljubljanskem zvonu objavil spis v treh nadaljevanjih z naslovom Francozi v Novem mestu.