Kamra.si, 7. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. maja 1932 se je rodil Marjan Stare, slovenski besedilopisec, pesnik, slikar, novinar, igralec in režiser. Umrl je 3. oktobra 1996 v Ljubljani.Marjan Stare se je rodil 7. maja leta 1932 na Koroški Beli. Istega leta se je družina preselila v lastno hišo na Slovenskem Javorniku, kjer je odraščal na Borovljah. Tu sta bila doma tudi njegova prijatelja, pozneje znan slikar Jaka Torkar in pisatelj Zdravko Slamnik, bolj znan kot Pavle Zidar. Planinškov Marjanček, kot so ga poznali, je skupaj z dve leti starejšim bratom Brankom pel tudi v javorniškem otroškem pevskem zboru Gorenjski slavček, ki ga je vodil oče znanih članov tria Lorenz (Primož, Tomaž in Matija).

Kamra.si, 7. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. maja 1866 se je na Šentviški Gori rodil Ivan Laharnar, organist in skladatelj. Umrl je 27. decembra 1944 na Šentviški Gori. Laharnar, sin posestnika in gostilničarja, je nadarjenost za glasbo pokazal že v osnovni šoli. Njegov prvi učitelj je bil domači župnik Franc Ilovar, za nadaljnjo glasbeno izobrazbo pa sta poskrbela župnik Adolf Hermelj iz Šebrelj in kaplan, zbiralec ljudskih pesmi ter skladatelj Ivan Kokošar, ki je tedaj služboval v Cerknem. Prvi ga je učil osnov glasbe in orglanja, drugi kontrapunkta, modulacije in drugih pomožnih predmetov. Laharnar, ki je z učenjem začel leta 1881, je čez dve leti že postal organist v domači cerkvi, z dvajsetimi leti pa je pričel voditi tudi domači pevski zbor. Na pobudo Hermelja se je lotil tudi skladanja. Od leta 1885 do smrti je zložil okrog 600 skladb, večinoma cerkvene narave. Največ je kratkih vokalnih del, spisal pa je tudi nekaj daljših cerkvenih del, med katerimi je največji uspeh požela maša »Ora pro nobis«, ki jo je zložil leta 1892 ob 700-letnici domače fare. Dela je objavljal v številnih tedanjih glasbenih revijah in zbirkah, največ pri Goriški Mohorjevi družbi in v okviru Ceciljanskega društva, katerega goreč privrženec je bil. Z Danilom Fajgljem in Kokošarjem je sodeloval tudi pri zbiranju starih cerkvenih in ljudskih pesmi, ob tem pa je še vedno orglal, vodil več cerkvenih in posvetnih zborov ter skrbel za domačo kmetijo, gostilno in trgovino, za krajši čas pa je bil tudi župan rojstne vasi. Tu je konec leta 1944, v času najhujše nemške ofenzive, tudi umrl.Številna Laharnarjeva vokalna dela so v zborovskem ustvarjanju močno prisotna še danes, domačini pa so v spomin na njegovo bogato glasbeno ustvarjalnost in v zahvalo za razmah zborovske dejavnosti na Šentviški planoti po njem poimenovali domači pevski zbor in folklorno skupino.

Kamra.si, 6. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. maja 1758 je Šmarju pri Jelšah umrl Matej Vrečer, duhovnik, matematik in urar. Rojen 1702 v Šentjanžu nad Štorami Rodil se je v številni družini na kmetiji imenovani Vrečarija v Šentjanžu nad Štorami. Kot dvanajstleten deček je obiskoval latinsko šolo v Rušah, šolanje pa nadaljeval na jezuitski univerzi v Gradcu. Tam je tri leta obiskoval filozofsko smer in postal doktor svobodnih umetnosti in filozofije. Kasneje je opravil krajši bogoslovni kurz, s katerim je pridobil naziv Casista. Nadaljeval je s študijem bogoslovja, po katerem je pridobil še naslov doktorja bogoslovja. Leta 1726 je bil v Vidmu posvečen v mašnika. Najprej je služboval v Novem Mestu, nato nekaj let v Šentjurju pri Celju, leta 1734 je nastopil službo župnika v Zibiki. Od leta 1737 in vse do svoje smrti 1758 pa je služboval v Šmarju pri Jelšah.

Kamra.si, 3. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. maja 1944 v Neubrandenburgu umrla Anica Černej, slovenska pedagoginja, pisateljica in pesnica. Rodila se je 3. aprila 1900 v Čadramu pri Slovenskih Konjicah.  Rojena je bila v učiteljski družini, zato se je pogosto selila. Njeno šolanje se je začelo v Grižah leta 1905, ko je bila stara komaj pet let. Po končanem osnovnem šolanju je odšla v Maribor (1915), kjer je obiskovala žensko učiteljišče šolskih sester. Po končanem učiteljišču (1919) se je vrnila najprej v Griže, kjer je na tamkajšnji šoli dobila prvo službo. Že leto kasneje pa se je preselila v Celje. Želja po nadaljnjem šolanju jo je leta 1924 pripeljala na Višjo pedagoško šolo v Zagreb, kjer se je v dveh letih usposobila za poučevanje matematike, fizike in kemije na meščanskih šolah. Po vrnitvi v Slovenijo jo je pot najprej vodila v Ormož in nato Maribor, kjer je poučevala omenjene predmete. Ponovno je odšla na šolanje v Zagreb, kjer je leta 1930 diplomirala iz pedagogike, psihologije in matematike.Kot profesorica je svojo delovno pot nadaljevala najprej na meščanski šoli v Ljubljani v Mostah (do 1937), nato pa do usodnega leta 1943 na ljubljanskem učiteljišču.Čeprav Ljubljane nikoli ni vzela za svojo, je bilo ljubljansko obdobje njeno najplodnejše, saj je v tem času izdala vsa svoja knjižna dela in napisala večino strokovnih razprav.