Nevarnosti politike zdravega razuma

Razpotja, 9. december 2016 ― Kiko Llaneras Zadnjih nekaj let lahko v številnih perifernih evropskih državah opazimo poseben fenomen: uspeh diskurza zdravega razuma. V Španiji – primeru, ki ga osebno najbolje poznam – ga stranke obožujejo. Še zlasti novi formaciji, Podemos in Ciudadanos, ki sta izšli iz krize in izzvali tradicionalni dvostrankarski sistem. Podemos je zrasel iz levice in se z diskurzom, usmerjenim proti establishmentu, razširil proti levi sredini. Ciudadanos je stranka s socialno-liberalnimi koreninami, ki je nastala v Kataloniji in se uveljavila kot sila, ki najodločneje nasprotuje katalonskemu nacionalizmu, na vsedržavno raven pa se je zavihtela s sporočilom o moralni in generacijski prenovi španskega političnega življenja.

Goriško pokopališče – pozabljeni predhodnik Nove Gorice

Razpotja, 1. september 2016 ― Blaž Kosovel Kot Novogoričana so me že od malih nog privlačili trije nagrobni kamni, postavljeni v malem parku med avtobusno postajo in spomenikom Edvardu Rusjanu. Trije nagrobniki; na enem je izpisano ime Michael Hertlein. Imeti nagrobnik z imenom sredi mesta – kako zanimivo! Zato sem tega Hertleina od nekdaj obravaval kot nekakšnega častnega meščana, kot osebo, ki jo vedno spoštljivo pozdraviš, ko greš mimo nje. Tako tudi nisem nikoli zares preizprašal dejstva, da se sredi mesta, meni nič tebi nič, nahajajo nagrobniki. Ko pa sem kasneje izvedel, da je mesto dejansko zgrajeno na pokopališču – poleg tega pa tudi na močvirju – mi nikakor ni bilo jasno, zakaj je ta podatek nekakšna javna skrivnost in zakaj se ga mnogi prebivalci dejansko sramujejo.

O delu, ideologiji dela in alternativah

Razpotja, 30. avgust 2016 ― Rok Plavčak Naša doba je, kot pravijo, stoletje dela; dejansko pa je stoletje bolečine, bede in pokvarjenosti. (Paul Lafargue, Pravica do lenobe, 1883) Več kot stoletje kasneje še vedno trdno z obema nogama stojimo v »stoletju dela«. Vsa nedavna stoletja so bila stoletja dela, stoletja bolečine, bede in pokvarjenosti. In prav nič ne kaže, da bi stopali v stoletje nedela. Delo je namreč v svoji vsakdanji in splošni pojavnosti zreducirano na golo nujnost. Delo je vseskozi bilo in veljalo za nujno, danes pa postaja še idealizirano. Vse velike ideologije nečistvujejo na oltarju dela. Splošna deklaracija človekovih pravic iz leta 1948 v 23.

Toleranca in strpnost: nepopoln prevod

Razpotja, 26. avgust 2016 ― Aljoša Kravanja »Nestrpnost« je zanimiva beseda. Nestrpen je v izvornem smislu tisti človek, ki ne zna potrpeti v zamudnih okoliščinah. »Ne bodi tako nestrpen«, rečemo nepotrpežljivemu otroku v dolgi vrsti. A izraz ima – preko metaforične razširitve – tudi političen pomen. Z njim se označuje tiste ljudi, ki ne sprejemajo drugih rasnih, religioznih in spolnih skupin. »Ne bodi tako nestrpen«, rečemo človeku, ki noče biti v vrsti skupaj s Kitajcem. Ta razsežnost besede se je uveljavila zlasti v devetdesetih letih. V nastajajoči politični stvarnosti je igrala dvojno vlogo. Po eni strani je odgovarjala zahtevam nove, identitetno naravnane politične debate, ki je nadomestilna idejni ali svetovnonazorski politični diskurz, značilen za vzhodno Evropo in Balkan pred padcem komunizma.

Španska državljanska vojna, 80 let kasneje

Razpotja, 22. avgust 2016 ― Julián Casanova V začetnih mesecih leta 1936 je bila španska družba močno fragmentirana. Med različnimi stranmi je vladalo nelagodje in kakor povsod v Evropi, morda z izjemo Velike Britanije, se je krepilo zavračanje liberalne demokracije v prid avtoritarizma. A nič od tega ni nujno vodilo do državljanske vojne. Ta se je začela, ker je vojaška vstaja proti republiki spodkopala sposobnost države in republikanske vlade, da bi vzdrževala red. Razdeljenost vojske in varnostnih sil je preprečila zmago vojaških upornikov in jim prekrižala načrte pri uresničitvi njihovega glavnega cilja: hitrega prevzema oblasti. Toda z oslabitvijo vladne moči pri vzdrževanju reda se je državni udar pretvoril v nenadzorovano nasilje brez primere, ki sta ga izvajali obe strani – tako uporniki kot nasprotniki državnega udara.

Zarota abstraktne rase duha

Razpotja, 19. avgust 2016 ― Sašo Furlan Pred dobrim letom je eskalacija konflikta med Hamasom in izraelsko vojsko privedla do vnovičnega vojaškega spopada, v katerem je umrlo 2.200 Palestincev, od tega več kot 1.400 civilistov. Agresija Izraelskih obrambnih sil v Gazi je povsod po svetu spodbudila ostre in jezne, čustveno nabite odzive. Na eni strani je šlo za utemeljene obsodbe izraelske vlade in vojske zaradi dolgoletnega militantnega ekspanzionizma na palestinskem ozemlju in izrazito rasističnih politik do tamkajšnjih muslimanov in Arabcev. Toda po drugi strani smo bili priča tudi vse prej kot utemeljenim izbruhom sovraštva do Judov. V Franciji in Nemčiji je tako prišlo do napadov na sinagoge in shodov, na katerih so protestniki vzlikali gesla »v podporo Palestincem«, kot so »La mort aux Juifs« (»Smrt Židom!«) ali »Hamas Hamas, Juden ins Gas« (»Hamas, Hamas, Jude v plinske celice!«).

Gaziel, novinar v srcu Balkana

Razpotja, 16. avgust 2016 ― Joan Safont Španski novinar Manuel Brunet, doma iz katalonskega Vica in ustanovitelj vplivne revije Mirador, je po koncu obeh svetovnih vojn v memoarju La paz vista desde Londres (Mir, viden iz Londona) takole zapisal o svojem kolegu Carlesu Sentísu: »Prejšnje stoletje – ki se je zaključilo leta 1914 – nam je zapustilo kroniko svoje dobe v obliki velikih romanov, ki so nastali v tem obdobju. Kronika naše dobe, ki jo veliko manj zaznamujeta fantastika in jalova sentimentalnost, bo verjetno nastala v obliki velikih novinarskih reportaž in memoarjev. (…) Ne verjamem, da nam bosta ti dve vojni zapustili knjigo, kot je Tolstojeva Vojna in mir.

Gorica ob stoletnici – osvojitve ali osvoboditve?

Razpotja, 9. avgust 2016 ― Renato Podbersič, ml. Kot goriški zgodovinar ob besedi »Gorica« ne pomislim najprej na grobnico francoskega kralja Karla X. iz rodbine Burbonov, ki leži – kot edini francoski monarh, pokopan izven Francije – v kripti pod frančiškanskim samostanom na Kostanjevici, ki se vzpenja nad mestom. Niti se mi spomin ne ustavi ob podobi čudovitega habsburškega mesteca, ki se je po zaslugi blage sredozemske klime, bližine Jadranskega morja in ugodbe prometne lege spremenilo v pravi sanatorij na prostem, kjer so si bogate avstrijske družine, skupaj z drugimi imenitnimi gosti iz cele Evrope, v času belle époque utrjevale šibko zdravje. Prav zemljepisna lega, ta blagoslov mesta, je pred stoletjem postala njegovo preklestvo.

Izšla je 24. številka Razpotij. Tema: Kritika

Razpotja, 8. avgust 2016 ― Izšla je poletna številka revije Razpotja! Glavna tema, s katero smo se ukvarjali, je kritika. Kakšen je zgodovinski izvor tega pojma, v kakšnem razmerju je danes kritika do besedila, s katerim se ukvarja, v kakšnem do prevoda, kakšno obliko in funkcijo ima danes kritika znotraj političnih strank oziroma v razmerju do politične moči. O tem razmišljajo Rok Plavčak, Anjuša Belehar, Jernej Kaluža, Kenneth M. Newton, Aljaž Škrlep in Martin Hergouth. V drugih rubrikah pa tudi: Ekskluzivni intervju s šahistom in najbolj znanim sodobnim ruskim disidentom Garijem Kasparovim. O poljskem protiliberalnem obratu razmišlja priznani poljski mislec mlajše generacije Paweł Marczewski.

“Šah ni tip igre, ki jo igrajo diktatorji.” Intervju z Garijem Kasparovom

Razpotja, 30. julij 2016 ― V New Yorku se je z Garijem Kasparovom pogovarjal Luka Lisjak Gabrijelčič. Malo je sogovornikov, pri katerih vljudnostni kliše, »da ga ni treba posebej predstavljati«, dejansko drži. Gari Kasparov je eden od njih. Če ne prej, je zaslovel kot predstavnik človeškega uma v boju proti umetni inteligenci: leta 1996 je proti računalniku Deep Blue odigral šest partij – trikrat je zmagal, dvakrat remiziral in enkrat izgubil. Naslednje leto je po treh remijih izgubil zadnjo partijo proti izboljšani različici računalnika. Vseeno je obveljal za najuspešnejšega šahista vseh časov: sloves si je priboril že v osemdesetih, ko so njegovi spopadi s sodržavljanom Karpovom verjetno predstavljali trenutek najbolj množične priljubljenosti šaha v zgodovini igre.

Življenje v času avtoritarizma – o stanju civilne družbe v Rusiji

Razpotja, 22. julij 2016 ― Evgenij Beljakov Medtem ko so bile februarja 2014 oči svetovne javnosti uprte v bleščečo zaključno slovesnost dotlej najdražjih olimpijskih iger v zgodovini, so se nedaleč od mesta Soči odvijali povsem drugačni dogodki. Nekaj mesecev trajajoči pat položaj na Trgu neodvisnosti v središču Kijeva, znanem tudi kot Majdan, ki je dotlej potekal relativno mirno, se je sprevrgel v tragičen in nasilen obračun. Dan pred zaključno slovesnostjo zimskih olimpijskih iger v Sočiju je več ukrajinskih športnikov sporočilo, da na igrah zaradi nasilnih spopadov v Kijevu in iz solidarnosti s protestniki ne bodo več sodelovali. Ko so v svetovno javnost prišle novice o razsežnosti tragedije na Majdanu – v dveh dneh spopadov v središču Kijeva je bilo ubitih več deset ljudi –, sta tako Rusija kot Ukrajina vstopili v novo obdobje.

“Chess is not the type of game dictators play.” An interview with Garry Kasparov

Razpotja, 30. junij 2016 ― Luka Lisjak Gabrijelčič interviews Garry Kasparov in New York. Mr. Kasparov, you live in New York, in what you once described as a “self-imposed exile”. Do you think of yourself as an émigré? I’m not sure if my exile is self-imposed, since staying in Russia would have been … not safe, to use a euphemism. This was not my first choice: it was a forced decision. However, my situation is clearly different from old-style émigrés. I can follow what is happening back home, I talk to my mother and friends via Skype, but I have no physical opportunity to go back. To be exact: I can go back, but I might as well buy a one-way ticket, since I would most probably not be able to return to New York.

Čas skrajnosti – za srednjeevropski pogled

Razpotja, 25. junij 2016 ― Andraž Kovač Ena izmed vročih političnih tem na Slovenskem je t. i. narodna sprava. Prisotna je v vsakodnevni politični diskusiji, na površje pa še zlasti silovito privre ob vsaki okrogli obletnici, povezani z drugo svetovno vojno – in letošnjo pomlad se spominjamo 75-letnice napada na Jugoslavijo in ustanovitve Protiimperialistične oziroma Osvobodilne fronte. Glavna težava pojma narodne sprave, kakor smo se ga navadili razumeti v zadnjih desetletjih, je, da zorni kot diskusije, in z njo naše historične perspektive, zoži na preprosto dihotomijo partizani proti domobrancem, osvoboditelji proti kolaborantom oziroma revolucija proti kontarevoluciji.

Kam gre nogomet?

Razpotja, 21. junij 2016 ― Antonio Saccone Na sredi našega življenja pota sem znašel v hoste mračni se goščavi, ker ravno pot mi je preprla zmota. Težko z besedo oživi v predstavi ta hosta divja pred peklà obalo, ki že spomin njen me v nov strah pripravi. Dante Alighieri, Božanska komedija, prvi spev (prevod: A. Gradnik Veličina zimzelenih tekstov je njihova večna modernost, sodobnost in svežina. Začetek Dantejeve Božanske komedije je kar primeren za interpetacijo trenutne situacije v nogometu in FIFI (Federation International of Football Associations), ki je videti, kot da bi bila izgubljena v sredi kompleksnih razpotij ekonomskih, političnih, družbenih, kulturnih in medijskih trendov ter fenomenov – pozitivnih in negativnih, hkrati reflektiranih in reproduciranih.

Neomejen Rog uporabe

Razpotja, 7. junij 2016 ― Danijela Tamše V začetku leta je Skupščina uporabnikov zasedene Tovarne Rog, avtonomnega kompleksa družbene in kulturne produkcije v središču Ljubljane, od lastnika, Mestne občine Ljubljana (MOL), dobila poziv na srečanje. Šlo je za t. i. sestanek, ki pa je bil v resnici zgolj seznanitev dolgoletnih uporabnikov z že sprejetimi odločitvami – da naj bi MOL v maju začel s postopki rušenja nekaj rogovskih objektov. Najbizarnejši trenutek je nastopil, ko je župan, ki avtonomni oživitvi tovarne nasprotuje že od samega začetka, uporabnikom sugeriral, da bo občina po koncu gradnje t. i. novega Roga potrebovala pomoč pri polnjenju kompleksa z vsebinami.

Novice

Razpotja: dediščina