Knjiga Gregorja Ilaša »Kako je bilo, ko še ni bilo avtomobilov« prejela znak kakovosti Zlata hruška

SEM, 4. september ― Z veseljem sporočamo, da je knjiga Kako je bilo, ko še ni bilo avtomobilov, ki jo je napisal bibliotekar Slovenskega etnografskega muzeja mag. Gregor Ilaš, prejela prestižno priznanje Zlata hruška v kategoriji poučnih knjig. Knjiga iz zbirke Kako je bilo, ko še ni bilo… (Založba Aristej) otroke in odrasle popelje na potovanje skozi zgodovino prometa. Od časov, ko so ljudje razdalje premagovali peš ali na hrbtih živali, preko izuma kolesa, kočij in železnice, pa vse do izuma motorja z notranjim izgorevanjem in vzpona avtomobilizma. Ob branju boste med drugim izvedeli, kdo je bila prva voznica in lastnica avtomobila v Ljubljani, zgodbo o baronu Codelliju in prvem avtomobilu na Kranjskem, ter kdo je skonstruiral prvi slovenski avtomobil Triglav. Poudarek knjige pa ni le na tehnološkem napredku, temveč tudi na premišljevanju o vplivu avtomobilov na družbo, okolje in naš vsakdan. Iskrene čestitke avtorju in celotni ustvarjalni ekipi! Knjiga je na voljo v Trgovini SEM. Vabljeni k branju!

Knjiga avtorja Gregorja Ilaša »Kako je bilo, ko še ni bilo avtomobilov« prejela znak kakovosti Zlata hruška

SEM, 4. september ― Z veseljem sporočamo, da je knjiga Kako je bilo, ko še ni bilo avtomobilov, ki jo je napisal bibliotekar Slovenskega etnografskega muzeja mag. Gregor Ilaš, prejela prestižno priznanje Zlata hruška v kategoriji poučnih knjig. Knjiga iz zbirke Kako je bilo, ko še ni bilo… (Založba Aristej) otroke in odrasle popelje na potovanje skozi zgodovino prometa. Od časov, ko so ljudje razdalje premagovali peš ali na hrbtih živali, preko izuma kolesa, kočij in železnice, pa vse do izuma motorja z notranjim izgorevanjem in vzpona avtomobilizma. Ob branju boste med drugim izvedeli, kdo je bila prva voznica in lastnica avtomobila v Ljubljani, zgodbo o baronu Codelliju in prvem avtomobilu na Kranjskem, ter kdo je skonstruiral prvi slovenski avtomobil Triglav. Poudarek knjige pa ni le na tehnološkem napredku, temveč tudi na premišljevanju o vplivu avtomobilov na družbo, okolje in naš vsakdan. Iskrene čestitke avtorju in celotni ustvarjalni ekipi! Knjiga je na voljo v Trgovini SEM. Vabljeni k branju!

Poletne novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

SEM, 3. september ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših najnovejših pridobitvah in predstavljamo tri sveža priporočila. Katalog Krykhiši za sklo: narodni ikony na skli: kolektsiia Ostapa Lozynskoho (Muzei narodnoi arkhitektury i pobutu, 2024) predstavlja zbirko narodnih ikon na steklu iz zbirke Ostapa Lozynskega. Publikacija je dragocen vpogled v ukrajinsko ljudsko umetnost, tehniko slikanja na steklo, njeno simboliko in estetsko moč. Primerna je tako za ljubitelje umetnosti kot za raziskovalce vizualne kulture. Katalog Ne moreš biti brez tega: izdelovanje rož iz krep papirja (Pomurski muzej, 2026) prekazuje ohranjanje rokodelske spretnosti izdelovanja rož, ki jo neguje muzejska skupina Rožice Pomurskega muzeja Murska Sobota. Katalog ne predstavi le delovanja skupine in razstavljenih rož - za razstavo so jih izdelale več kot 2000 - temveč tudi dolgo tradicijo te obrti v Prekmurju (denimo gančki majoš) ter pomen druženje ob ustvarjanju. Kot pravi ena od članic Rožic: "Ne moreš biti brez tega, odvisna sem od tega." Dvojezični katalog »In tu in tam. Le bežno potovanje.« : fotografsko-literarna razstava o Srečku Kosovelu = “Here and there. A fleeting departure.” : photographic and literary exhibition on Srečko Kosovel (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, 2026) je nastal ob istoimenski fotografsko-literarni razstavi o Srečku Kosovelu. Skozi fotografije, literarne odlomke in spremna besedila raziskuje kraje, ki so zaznamovali Kosovelovo življenje in ustvarjanje. Dopolnjujejo ga besedila različnih avtorjev, ki Kosovela umeščajo v širši kulturni in zgodovinski kontekst: njegovo povezanost s Krasom, konstruktivističnim gibanjem Kons ter odnos do zgodnjega protifašističnega gibanja TIGR. Seznam novosti v Knjižnici SEM - julij (pdf, 72 KB) Seznam novosti v Knjižnici SEM - avgust (pdf, 89 KB)

Pomorski krst vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine

SEM, 13. avgust ― Ministrstvo za kulturo je 12. 8. 2026 na predlog Slovenskega etnografskega muzeja / Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije vpisalo enoto Pomorski krst. Register tako skupno šteje že 145 enot in 424 evidentiranih nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Pomorski krst je šega, ki poteka ob sprejemu nove generacije bodočih dijakov na pomorsko šolo ter obsega niz dogodkov (povorko, prisego, »krst«), razporejenih skozi več dni. Šega predstavlja simboličen sprejem dijakov prvih letnikov v šolo pod okrilje morskega boga Neptuna. Ob enoti je evidentiran en nosilec - Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran. Za obravnavo v naslednjem roku lahko pobude na naslov Koordinatorja oddate do 15. 9. 2026. Pobude za evidentiranje novih nosilcev ob že vpisanih enotah nesnovne kulturne dediščine lahko oddate kadarkoli med letom.

Javljanje s terena: Kasaške dirke v Ljutomeru

SEM, 12. avgust ― Na povabilo Kasaškega kluba Ljutomer se je kustosinja SEM Alenka Stražišar Lamovšek odpravila na teren na kasaške dirke v Ljutomer. Klub je nosilec enote Reja in vzreja ljutomerskih kasačev, vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Namen obiska je bilo dokumentiranje izvajanja prakse ter poteka dirk, organizacije in spremljevalnega dogajanja. Kustosinja je zabeležila pripravo konj, potek posameznih voženj, odzive občinstva ter ključne elemente organizacije. Terensko pridobljeno gradivo potrjujejo živost in kontinuiteto kasaške tradicije v Ljutomeru, ki ostaja pomemben del lokalne identitete ter je prepoznavna tudi na nacionalni ravni.

Obisk kasaške dirke v Ljutomeru

SEM, 12. avgust ― Na povabilo Kasaškega kluba Ljutomer se je kustosinja SEM Alenka Stražišar Lamovšek odpravila na teren na kasaške dirke v Ljutomer. Klub je nosilec enote Reja in vzreja ljutomerskih kasačev, vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Namen obiska je bilo dokumentiranje izvajanja prakse ter poteka dirk, organizacije in spremljevalnega dogajanja. Kustosinja je zabeležila pripravo konj, potek posameznih voženj, odzive občinstva ter ključne elemente organizacije. Terensko pridobljeno gradivo potrjuje živost in kontinuiteto kasaške tradicije v Ljutomeru, ki ostaja pomemben del lokalne identitete ter je prepoznavna tudi na nacionalni ravni.

V Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije vpisane štiri nove enote

SEM, 11. avgust ― Ministrstvo za kulturo RS je v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije na predlog Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine vpisalo štiri nove enote – Koline, Velikonočno rágljanje v Tržiču, Planinstvo in Alpinizem. Register tako skupno šteje že 144 enot in 423 evidentiranih nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Koline Koline so zimska družinska in skupnostna šega, povezana z zakolom prašiča in predelavo mesa v mesne izdelke in jedi. S prepletom delovnih praks, kulinaričnega znanja, šeg in navad so pomemben del prehranske in družbene kulture v Sloveniji. Ob enoti se nosilci ne evidentirajo. Velikonočno rágljanje v Tržiču V dneh od velikega četrtka do velike sobote, ko cerkveni zvonovi ne zvonijo, se namesto njih v Tržiču oglašajo ráglje. Njihova vretena med obhodi po ulicah mesta vrtijo rágljači, ki z rágljanjem oznanjajo Jezusovo trpljenje in smrt. Ob enoti je evidentiran en nosilec – Župnija Tržič. Alpinizem Alpinizem je gorska dejavnost, ki združuje plezanje, gibanje po zahtevnem terenu, snežno-ledne vzpone in alpinistično smučanje. Temelji na znanju o gorskem okolju, tehničnem znanju, izkušnjah, etiki in tovarištvu pri premagovanju zahtevnega gorskega sveta. Ob enoti je evidentiran en nosilec – Planinska zveza Slovenije. Planinstvo Planinstvo je skupek znanj, vrednot, praks in organizacijskih oblik, povezanih z obiskovanjem gora, planinsko vzgojo, urejanjem poti, delovanjem društev ter planinskih koč. Prispeva k ohranjanju tradicij, prenosu znanj in veščin varnega gibanja v gorah ter k odgovornemu odnosu do gorskega okolja. Ob enoti je evidentiran en nosilec – Planinska zveza Slovenije. Za obravnavo v naslednjem roku lahko pobude na naslov Koordinatorja oddate do 15. 9. 2026. Pobude za evidentiranje novih nosilcev ob že vpisanih enotah nesnovne kulturne dediščine lahko oddate kadarkoli med letom.

Teden odprtih vrat za učitelje in vzgojitelje v SEM

SEM, 6. avgust ― Učitelje in vzgojitelje vabimo na Teden odprtih vrat v Slovenski etnografski muzej. Spoznajte naše programe za vrtčevske in šolske skupine, odkrijte aktualne razstave ter poiščite navdih za naslednji kulturni dan ali muzejski obisk. Muzej lahko vsak dan med 13. in 18. uro raziskujete samostojno ali skupaj z muzejskimi informatorji. Ob 14.00 vas vabimo na predstavitev programov SEM za vrtčevske in šolske skupine. Predstavili bomo: • muzejske programe in vodstva za različne starostne skupine, • ustvarjalne delavnice in doživljajsko raziskovanje muzejskih vsebin, • možnosti prilagoditve obiska potrebam posamezne skupine ali razreda, • povezovanje muzejskih vsebin z učnimi načrti in projektnim delom, • možnosti dolgoročnega sodelovanja med muzejem, vrtci in šolami. Z muzejsko pedagoginjo Sonjo Kogej Rus se boste lahko pogovorili o izbiri najprimernejšega programa za svojo skupino ali razred. Ob obisku vas čaka tudi darilo za skupino oziroma razred. Udeležba je brezplačna. Prosimo, da nam sporočite, kateri dan nas želite obiskati. Dobrodošli v Slovenskem etnografskem muzeju! Kontakt in prijave: Sonja Kogej Rus T: 031 728 955 ali 01 3008 750 E: sonja.kogej-rus@etno-muzej.si Več informacij o razstavah in programih: www.etno-muzej.si

Junijske novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

SEM, 14. julij ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših najnovejših pridobitvah in predstavljamo tri sveža priporočila. V knjigi Vsak naslednji otrok je lepši: folklorne in spominske pripovedi iz Poljanske doline od Fužin do Škofje Loke (Založba ZRC, 2025) je zbranih 1464 folklornih in spominskih pripovedi, ki jih je 53 zapisovalcem zaupalo 148 pripovedovalcev. Skozi pripovedi se razkriva socialna zgodovina Poljanske doline. O kavi in čaju je izšlo že veliko knjig, precej manj pa o yerba mateju – napitku, ki ga pogosto imenujemo kar mate čaj. Yerba mate pravzaprav ni čaj, temveč zeliščni napitek. S čajem ga povezuje podobna priprava, torej namakanje posušenih listov v topli vodi, vendar gre za povsem drugo rastlino: Ilex paraguariensis. Avtorica v knjigi The book of yerba mate: a stimulating history (Princeton University Press, 2024) razgrne časovni in prostorski razvoj tega napitka ter njegovo širitev po svetu. Grifini so v primerjavi z zmaji, Pegazom in drugimi mitološkimi bitji manj znani, a nič manj zanimivi. Gre za bitja s telesom leva ter orlovo glavo in perutmi. Šestnajst grifinov krasi tudi ljubljanski Zmajski most – po dva ob spodnjem delu vsakega bronastega kandelabra. O njihovem mestu v mitologiji, zgodovini in umetnosti lahko več preberete v knjigi Griffinology: the griffin's place in myth, history and art (Reaktion Books, 2024). Seznam novosti v Knjižnici SEM - junij (pdf, 102 KB)

Vodeni ogledi po razstavi Vezena Ukrajina: Oblačilna dediščina Ukrajine s konca 19. in 20. stoletja

SEM, 3. julij ― Ukrajinsko skupnost v Sloveniji vabimo na brezplačne vodene oglede razstave Vezena Ukrajina: Oblačilna dediščina Ukrajine s konca 19. in 20. stoletja. Vodila bo soavtorica razstave Nataliia Kholod v ukrajinskem jeziku. Vezena oblačila so ena od najizrazitejših sestavin ukrajinske oblačilne dediščine. Ne izstopajo le zaradi oblikovnih in dekorativnih lastnosti, ampak so predvsem dragoceni simbolni nosilci zgodovinskega spomina in identitete. Njihovi vzorci, tehnike in barve so odraz večdesetletne tradicije in hkrati nosilci družinskih zgodb in regionalnih značilnosti. Oblačilno dediščino Ukrajine s konca 19. in 20. stoletja razstava prikazuje z dvema zbirkama. Zbirka Muzeja ljudske arhitekture in vsakdanjega življenja Klymentiy Sheptytsky iz Lviva je zgodovinski pregled preobrazbe tradicionalnih oblačil v pripadnostne kostume, ki so bili desetletja nosilci narodne biti. Zbirka zasebne zbirateljice Nataliie Kholod, ki že osemnajst let zbira ukrajinska oblačila, pa prepleta zgodovinske motive oblačilne dediščine in dokazuje brezčasnost vezenine tudi v današnjem svetu. Rdeča nit, ki povezuje zbirki, je vyshyvanka – ukrajinska vezena srajca kot simbol identitete Ukrajincev po vsem svetu. Datumi vodstev po razstavi (v ukrajinščini): Nedelja, 5. julij 2026, ob 10.00 Sobota, 1. avgust 2026, ob 10.00 Sobota, 22. avgust 2026, ob 10.00 Sobota, 29. avgust 2026, ob 10.00 Razstava je nastala na pobudo Veleposlaništva Ukrajine v Republiki Sloveniji in s podporo Ministrstva za kulturo RS.

Dan Japonske 2026

SEM, 30. junij ― Društvo Chadō Urasenke Tankokai Slovenija, ki ima svoj sedež v Slovenskem etnografskem muzeju, je na Dnevu Japonske, 20. junij 2026, na predavanju Mir iz ene skodelice čaja in življenjska pot Hounsai Daisōshōja, predstavil izjemno življenjsko pot upokojenega velikega mojstra šole poti čaja Urasenke Hounsai Daisōshōja. Od otroštva, vojne in Amerike do javnega poslanstva čaja V okviru festivala Dan Japonske 2026 je Društvo Chadō Urasenke Tankōkai Slovenija pripravilo predavanje oziroma moderirani panel, posvečen življenjski poti Hounsai Daisōshōja, dr. Sena Genshitsuja, velikega mojstra šole Urasenke. Hounsai Daisōshō je eno najpomembnejših imen sodobne čajne poti. Njegovo življenjsko sporočilo »Peacefulness through a Bowl of Tea« oziroma »mir iz ene skodelice čaja« je čajno pot predstavilo kot prakso miru, spoštovanja, gostoljubja in medkulturnega dialoga. Predavanje se ni osredotočilo zgolj na zunanjo obliko čajnega obreda, temveč na človeka, iz katerega je to sporočilo zraslo. Sledili smo njegovi življenjski formaciji: otroštvu, družini, šolanju, vojni izkušnji, povojnemu obdobju, bivanju v Ameriki, mednarodnim potovanjem s čajno skledo ter njegovemu javnemu poslanstvu. Obiskovalci so spoznali, da čaj pri Hounsai Daisōshōju ni bil le ornamentalna tradicija ali estetska praksa, temveč zgoščena življenjska etika. Njegovo sporočilo miru ni nastalo abstraktno, ampak skozi konkretno življenjsko izkušnjo: iz discipline, zgodovinske preizkušnje, srečevanja z drugimi kulturami in dolgoletnega kulturnega služenja. Dogodek je bil del programa ob 10. obletnici Društva Chadō Urasenke Tankōkai Slovenija. Jubilejno leto društvo razume kot priložnost, da javnosti predstavi čajno pot kot živo prakso pozornosti, spoštovanja in dialoga. Predavanje je zamišljeno kot prvi del vsebinske celote, ki se bo jeseni nadaljevala s chakai, kjer bo sporočilo »miru iz ene skodelice čaja« prevedeno iz razlage v izkušnjo.

Predstavitev nove izdaje knjige o Knobleharju

SEM, 30. junij ― V petek, 3. julija 2026, ob 19.30, vabljeni Kulturni center Škocjan na predstavitev ponatisa pesnitve Abuna Soliman, ki jo je leta 1863 v čast misijonarju dr. Ignaciju Knobleharju (1819-1858) napisal Anton Umek Okiški. Pri komentirani izdaji je sodeloval tudi dr. Marko Frelih iz SEM, odgovorni kustos za Knobleharjevo zbirko afriških predmetov iz leta 1850 in raziskovalec misijonarjevega življenja ob Belem Nilu v južnem Sudanu. Predstavitev bo potekala v okviru praznovanja praznika Občine Škocjan, zbrana sredstva od prodaje knjige bodo namenjena izgradnji vodnjaka – vrtine s črpalko v kraju Tima v Južnem Kordofanu v Sudanu.

Predstavitev nove izdaje knjige o dr. Ignaciju Knobleharju

SEM, 30. junij ― V petek, 3. julija 2026, ob 19.30, vabljeni Kulturni center Škocjan na predstavitev ponatisa pesnitve Abuna Soliman, ki jo je leta 1863 v čast misijonarju dr. Ignaciju Knobleharju (1819-1858) napisal Anton Umek Okiški. Pri komentirani izdaji je sodeloval tudi dr. Marko Frelih iz SEM, odgovorni kustos za Knobleharjevo zbirko afriških predmetov iz leta 1850 in raziskovalec misijonarjevega življenja ob Belem Nilu v južnem Sudanu. Predstavitev bo potekala v okviru praznovanja praznika Občine Škocjan, zbrana sredstva od prodaje knjige bodo namenjena izgradnji vodnjaka – vrtine s črpalko v kraju Tima v Južnem Kordofanu v Sudanu.

Sprejet prenovljen Etični kodeks za muzeje

SEM, 30. junij ― 25. junija 2026 je bil na 41. Generalni skupščini ICOM sprejet prenovljen Etični kodeks za muzeje. Prenova kodeksa (ICOM Code of Ethics) predstavlja pomemben korak pri posodabljanju strokovnih in etičnih standardov muzejske skupnosti ter vključuje vprašanja digitalnih zbirk, restitucije, upravljanja dediščine in odgovornosti muzejev v sodobni družbi. Dokument je rezultat večletnega mednarodnega posvetovalnega procesa, v katerega so bili vključeni člani, odbori in partnerske organizacije z različnih delov sveta.

Konj in zmaj: večna spremljevalca človeštva - ulična razstava v Slovenskih Konjicah

SEM, 29. junij ― Ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic so v Slovenskih Konjicah temu jubileju posvetili dve ulični razstavi na Mestnem trgu. Druga razstava z naslovom Konj in zmaj: večna spremljevalca človeštva je na ogled od 23. junija do konca leta 2026. Del besedil za razstavo je prispeval dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM. Razstava na eni strani osvetljuje vlogo konja, na drugi pa zmaja v kulturni dediščini Evrope, Sredozemlja in drugih delov sveta ter njuno prisotnost v mitologiji, ljudskih pripovedih in lokalnem izročilu. Posebna pozornost je namenjena konjiškemu zmaju in konju ter njuni simboliki, ki je močno zaznamovala identiteto Slovenskih Konjic. Beli konj se v grbu Konjic pojavlja že od 16. stoletja, konjiški zmaj pa v lokalnem ljudskem izročilu v pisni obliki nastopa že od sredine 19. stoletja. Obiskovalci lahko spoznajo, kako sta bila konj in zmaj skozi stoletja povezana s predstavami o življenju, smrti, prehodu, duhovni preobrazbi ter človekovim odnosom do narave in neznanega. Vabljeni k ogledu razstave na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah. Več o razstavi: https://tickonjice.si/2026/06/ulicna-razstava-konj-in-zmaj-vecna-spremljevalca-clovestva/

Novice

Slovenski etnografski muzej: dediščina