SEM, 9. december 2025 ― TRACTS je povezal več kot 300 raziskovalcev iz več kot 30 držav, s čimer je ustvaril nove načine razumevanja, kako materialne in digitalne sledi, vidne in skrite, oblikujejo naš svet. Slovenski etnografski muzej je v projektu zastopala kustosinja dr. Tina Palaić. O mejnikih in posebnih dosežkih projekta lahko več preberete tukaj. Izpostavili bi knjigo Unearthing Collections (UCL Press, 2025), ki preučuje etiko arhivov in muzejev v luči temporalnosti. V enem od poglavij Tina Palaić s soavtoricami razmišlja, kaj pomeni dekolonizacija muzejev v Srednji in Vzhodni Evropi. Knjigo so uredili Magdalena Buchczyk, Martín Fonck, Tomás J. Usón in Tina Palaić. Praktični priročnik Practising Collection Ethics Toolkit (2023), ki ponuja usmeritve za dediščinske strokovnjake, ki se ukvarjajo s kompleksnimi etičnimi vprašanji. Deset primerov iz resničnega sveta iz muzejev in raziskovalnih projektov po Evropi ponazarja, kako so se kustosi, konservatorji in raziskovalci spoprijeli s temi izzivi pri svojem delu. Priročnik so uredile Tina Palaić, Magdalena Buchczyk in Aimée Joyce. V okviru TRACTS projekta je mlada raziskovalka na ZRC SAZU Ana Reberc obiskala Togo, kjer je raziskovala, kako podnebne spremembe vplivajo na pridelovanje bombaža in kako se lokalni pridelovalci spopadajo s prepoznanimi izzivi. Rezultati njenega dela so bili predstavljeni na razstavi Belo zlato: Zgodbe o bombažu, o njenem terenskem raziskovanju v Togu pa lahko več preberete tukaj.  

SEM, 24. november 2025 ― Sporočamo, da sta oblikovalki Danijela Grgić in Katjuša Kranjc z ekipo prejeli Priznanje DOS oblikovalski presežek v letu 2025 za razstavo Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke, SEM, 2024. Nagrado je podelilo DOS - Društvo oblikovalcev Slovenije.  Iz utemeljitve: ”Priznanje oblikovalski presežek v letu 2025 Društvo oblikovalcev Slovenije podeljuje ustvarjalcem celovite podobe razstave Azija sredi Ljubljane: Danijeli Grgić, Katjuši Kranjc, Maji Horvat, Roku Kuharju. Gre za izjemno kompleksno in strokovno zahtevno delo, ki je vezano predvsem na poglobljeno razumevanje povsem tujega okolja, tamkajšnje kulture in pretehtano predstavitev v našem lokalnem okolju. Številni eksponati bi morda zahtevali vsak zase lastno interpretacijo, so pa vendar v sklopu celovitega projekta avtonomno oživeli pred slovensko javnostjo.”

SEM, 11. november 2025 ― V ponedeljek smo se udeležili srečanja srečanja UI v kulturi s podnaslovom umetna inteligenca v muzejih, arhivih in knjižnicah. Dogodek je potekal v organiziciji Slovenskega muzejskega društva, Arhivskega društva Slovenije in Zveze bibliotekarskih društev Sloveniji z namenom, da se povežejo dediščinske instutucije med seboj in primerjajo kako se odzivajo na pojav velikih jezikovnih modelov, ki jim posplošeno pravimo umetna inteligenca. Prezentacije predavanj so dostopne na spletni strani ZBDS. Na delavnici smo delali vaje z različnimi orodji umetne inteligence. Spodaj so navedeni odgovori različnih na isti poziv: "Napiši mi poročilo s tega dogodka https://www.zbds-zveza.si/ui_v_kulturi/ za novičko za spletno stran muzeja" Gemini Naslov: Prihodnost kulture z umetno inteligenco: Poročilo z dogodka "UI v kulturi" [Mesto], [Datum] – Predstavniki muzejev, galerij, knjižnic in arhivov smo se nedavno udeležili pomembnega dogodka "Umetna inteligenca v kulturi", ki ga je organiziralo Združenje bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) in Ministrstvo za kulturo RS. Dogodek, ki je potekal [lahko dodate lokacijo, če je znana, npr. v prostorih NUK ali na daljavo], je ponudil dragocene vpoglede v eksponentno rastoči potencial umetne inteligence (UI) in njen vpliv na kulturni sektor. Ključne teme in spoznanja: Konferenca je izpostavila, kako UI že spreminja in bo še naprej spreminjala delovanje kulturnih institucij, predvsem na področjih upravljanja in obdelave podatkov, izboljšanja uporabniške izkušnje ter ustvarjanja novih vsebin. Avtomatizacija in obogatitev metapodatkov: Eden ključnih poudarkov je bila uporaba UI za avtomatsko generiranje metapodatkov. To orodje omogoča hitrejšo in učinkovitejšo katalogizacijo obsežnih zbirk, zlasti pri reševanju dolgoletnih zaostankov. UI lahko prepoznava vsebino slik, transkribira rokopise in avdio zapise ter ustvarja povzetke, kar bistveno izboljša iskalnost in dostopnost gradiva. Personalizacija in interaktivnost: Razpra

SEM, 5. november 2025 ― Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, Slovenski etnografski muzej ob stoletnici začetka izdajanja prve slovenske etnološke znanstvene revije Etnolog pripravlja znanstveni in strokovni posvet Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu dediščine, ki bo v torek, 31. marca 2026, in sredo, 1. aprila 2026, potekal v Slovenskem etnografskem muzeju. Vabimo vas k razmisleku in oddaji prispevkov o načinih ustvarjanja znanja v etnologiji in antropologiji, različnih ustanovah in njihovih oddelkih ter strokovnih društvih. Kako oblikujemo znanje v pisni komunikaciji (znanstvena, strokovna, poljudnoznanstvena, strokovno-umetniška besedila), ustnem sporočanju (predavanja, referati, pripovedovanje) in v drugih medijih (film, fotografije, razstave, spletne objave ipd.)?      Predloge svojih prispevkov s kratkimi povzetki (do 300 besed) in podatki o avtorju oz. avtorici pošljite do 7. decembra 2025 na naslov Nadja.Valentincic@etno-muzej.si.  Pregledal jih bo programski odbor posveta v sestavi dr. Rajko Muršič, dr. Nena Židov, dr. Tina Palaić, mag. Gregor Ilaš in dr. Nadja Valentinčič Furlan. O izboru vas bomo obvestili do 18. decembra 2025.   Znanstvene in strokovne članke bomo objavili v Etnologu 36 (86)/2026. Rok za oddajo člankov bo 31. maj 2026. Pričakujemo prispevke, ki bodo obravnavali naslednje teme in sklope:   Teorija, metodologija in etika  Kako etnologi, etnologinje, antropologi, antropologinje zberemo znanje na terenu, kako ga soočamo s teorijo, kako ga interpretiramo? Etični vidiki terenskega dela in objavljanja. Pregled teoretičnih obratov v antropologiji: zakaj so se v postmoderni dobi zgostili refleksivni, prostorski, materialni, ontološki, senzorni, afektivni, participativni idr. obrati? Kako smo jih zaznali v Sloveniji? Vplivi interneta, digitalizacije, umetne inteligence, velikih generativnih jezikovnih modelov in lažnih novic na konstrukcijo znanja v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu dediščine. Nasproti modernizaci

SEM, 28. oktober 2025 ― 23. oktobra 2025 je bila v Narodnem muzeju Slovenije slavnostna podelitev listin za vpis na Nacionalno listo Unesco Spomin sveta. Med desetimi novimi vpisi je tudi Anton Codelli, Fotografski album iz Toga, 1911-1914 iz Slovenskega etnografskega muzeja. Listino je prevzel direktor SEM Blaž Verbič, skrbnik fotografskega albuma pa je dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM.  Iz utemeljitve: Slovenski izumitelj baron Anton Codelli je še danes znan po številnih mednarodnih patentih, bil je pionir pri razvoju prenosa slike na daljavo. Leta 1911 je nemško podjetje Telefunken povabilo Codellija k sodelovanju pri enem najzahtevnejših projektov v zgodovini telegrafije – vzpostavitev brezžične komunikacije med Afriko in Evropo. Pridružil se mu je tudi Ljubljančan Leo Poljanec. Med bivanjem v Afriki sta Codelli in Leo Poljanec načrtno fotografirala gradnjo radiotelegrafske postaje v Kamini blizu današnjega mesta Atakpame. Posebno pozornost pa pritegnejo fotografije o snemanju filma z naslovom »Bela boginja iz Wangore«. Po dosedanjih raziskavah je to prvi igrani film posnet v Afriki. Codelli je financiral vse stroške snemanja filma, ki so ga snemali po priredbi scenarija njegove mame Rozalije. Filmski ekipi se je pridružil tudi Poljanec, saj je v filmu dobil stransko vlogo. Film je bil posnet leta 1914, po letu 1925 za njim izgine vsaka sled. Zato so ohranjene fotografije v SEM – hranijo okoli šesto fotografij »Togo album 1911-1914« - še toliko bolj dragocen vir za svetovno zgodovino filma in pomemben spomin na slovenski prispevek k filmski ustvarjalnosti.  

SEM, 28. oktober 2025 ― 23. oktobra 2025 je bila v Narodnem muzeju Slovenije slavnostna podelitev listin za vpis na Nacionalno listo Unesco Spomin sveta. Med desetimi novimi vpisi je tudi Anton Codelli, Fotografski album iz Toga, 1911-1914 iz Slovenskega etnografskega muzeja. Listino je prevzel direktor SEM Blaž Verbič, skrbnik fotografskega albuma pa je dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM.  Iz utemeljitve: Slovenski izumitelj baron Anton Codelli je še danes znan po številnih mednarodnih patentih, bil je pionir pri razvoju prenosa slike na daljavo. Leta 1911 je nemško podjetje Telefunken povabilo Codellija k sodelovanju pri enem najzahtevnejših projektov v zgodovini telegrafije – vzpostavitev brezžične komunikacije med Afriko in Evropo. Pridružil se mu je tudi Ljubljančan Leo Poljanec. Med bivanjem v Afriki sta Codelli in Leo Poljanec načrtno fotografirala gradnjo radiotelegrafske postaje v Kamini blizu današnjega mesta Atakpame. Posebno pozornost pa pritegnejo fotografije o snemanju filma z naslovom »Bela boginja iz Wangore«. Po dosedanjih raziskavah je to prvi igrani film posnet v Afriki. Codelli je financiral vse stroške snemanja filma, ki so ga snemali po priredbi scenarija njegove mame Rozalije. Filmski ekipi se je pridružil tudi Poljanec, saj je v filmu dobil stransko vlogo. Film je bil posnet leta 1914, po letu 1925 za njim izgine vsaka sled. Zato so ohranjene fotografije v SEM – hranijo okoli šesto fotografij »Togo album 1911-1914« - še toliko bolj dragocen vir za svetovno zgodovino filma in pomemben spomin na slovenski prispevek k filmski ustvarjalnosti.