Vesele praznike in srečno novo leto 2025!
SEM,
23. december
Avtorica razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda dr. Bojana Rogelj Škafar v oddaji Likovni odmevi
SEM,
23. december
―
Že naslov razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda nedvoumno pove, da so slikarjeve upodobitve slovenskega naroda kreacija in ne zvesta podoba resničnosti. Toda Gasparijeve podobe so v teku let in desetletij postale del slovenskega imaginarija.
Tudi o tem protislovju v radijski oddaji RTV Slovenija Likovni odmevi v pogovoru z novinarjem Markom Goljo, pripoveduje avtorica razstave dr. Bojana Rogelj Škafar, odlična poznavalka Maksima Gasparija in njegovega dela.
Likovni odmevi: Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda
Podobo Dedka Mraza, kakršnega poznamo danes, je ustvaril slikar Maksim Gaspari
SEM,
20. december
―
Leta 1952 so izšle tri razglednice s podobo belobradega dedka s kučmo na glavi in kožuhom, kakor si še danes predstavljamo Dedka Mraza.
Zamislil si ga je Maksim Gaspari in ustvaril podobo, ki jo še danes povezujemo z decembrskim dobrim možem. Nekaj Gasparijevih upodobitev dobrega moža, ki že polni koš z darili, je na ogled na razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda v SEM.
Polhovka, kožuh in cekar: Dedek Mraz, kot ga je ustvaril Maksim Gaspari, še danes ostaja prav tak
Kratka zgodovina jaslic
SEM,
20. december
―
Jaslice so tridimenzionalna, večinoma miniaturna upodobitev Jezusovega rojstva v Betlehemu s poklonitvijo pastirjev in sv. tremi kralji v panoramsko oblikovani pokrajini s premakljivimi figurami, postavljenimi po zamisli posameznika. Po domovih se postavljajo v obdobju pred božičem.
Prve jaslice so leta 1560 postavili jezuiti na Portugalskem, v Sloveniji pa leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, od koder so se širile v druge cerkve, od tam pa v plemiške domove. V 18. stoletju jih najdemo še v meščanskih, na začetku 19. stoletja pa tudi v kmečkih domovih. V preteklosti so bile v cerkvah razširjene predvsem odrske jaslice s poslikanimi, iz desk izžaganimi figurami, in omarične jaslice, razširjene tudi v meščanskih domovih. V večini kmečkih domov so najprej postavljali papirnate jaslice, potem tudi figuralne iz lesa, mavca ali gline. Figuralne jaslice so zahtevale več prostora, zato so se iz bogkovega kota selile na predalnike. Jaslice so največkrat postavljali otroci.
Jaslična ustvarjalnost je konec 20. stoletja znova oživela. Danes lahko vidimo iz različnih materialov izdelane jaslice po cerkvah, domovih, v javnih prostorih, na razstavah in t. i. žive jaslice v naravnem okolju.
Maksim Gaspari je leta 1919 ustvaril papirnate narodne jaslice. S pastirčki, mladenkami in starejšimi možaki jih je postavil v slovensko okolje, tri kralje pa je obarval 'politično': eden je Slovenec (v kožuhu s tulipani), drugi Hrvat (konja mu vodi paž v hrvaški noši), tretji pa Srb ali Bosanec (paža je umetnik oblekel v bosansko nošo), za njima stopa mlad praporščak v srbski noši z zastavo in napisom SHS. Gaspari je jaslicam dodal jim je še nekaj grajske gospode v bidermajerski noši s kočijo, Betlehem pa spominja na veduto Kranja. Narisal je 69 likov in hlevček ter priložil načrt in opis postavitve. Za tisk v tehniki litografije je pripravil 7 pol.
Gasparijeve jaslice si lahko ogledate v SEM, na razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda.
Replika Gasparijevih
Izšla je nova številka Etnologa
SEM,
19. december
―
Letošnja osrednja tema Etnologa je bila narava kot integralni del družbenih procesov. V Etnomuzejskih straneh pa Etnolog prinaša več strokovnih prispevkov s področij muzeologije, etnologije in antropologije ter različna poročila o delovanju muzeja.
Etnologa lahko kupite v muzejski trgovini. Cena je 20€.
Vsebina Etnologa (pdf, 65 KB)
Uvodna beseda (pdf, 103 KB)
Kratka zgodovina praznične okrašene jelke
SEM,
17. december
―
Ste vedeli, da se je božično drevo, z okraski in svečami okrašena smrečica ali jelka, proti koncu 19. stoletja uveljavilo v katoliških deželah v Evropi in velja za protestantsko šego z indoevropskimi koreninami?
Na Slovenskem sta poznani dve obliki. Sprva je bilo to zimzeleno drevo brez okrasja in lučk, postavljeno pred hišo, ob vodnjak, studenec ali na gnojišče. Razširjena je bila tudi viseča smrečica ali betlehem v bogkovem kotu v hiši.
V 20. stoletju se je po nemškem vzoru uveljavilo okrašeno in s svečkami razsvetljeno božično drevo v hišah in stanovanjih - sprva v mestih, v 2. pol. 20. stoletja pa še na podeželju. V času socializma je na javnih prostorih, v javnih ustanovah in na nekaterih domovih božično drevo nadomestila novoletna jelka.
Na fotografiji je okrašena jelka iz avle Slovenskega etnografskega muzeja. Krasijo jo mali kruhki in okraski z motivi razstavljenih slik Maksima Gasparija z razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda.
Tudi bogovi so bili otroci: egipčanski Horus kot božanski otrok
SEM,
15. december
―
Dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM, predstavlja približno 2.000 let star glineni kipec Harpokrata, ki je prikaz otroške podobe egipčanskega boga Hora, vladarja neba in sonca.
Harpokrat, rojen ob zimskem solsticiju, je za Egipčane pomenil novorojeno sonce, zmagoslavje svetlobe nad temo. Zaradi prsta na ustih so ga imenovali tudi bog tišine, zato je kasneje postal simbol varovanja skrivnosti v prostozidarskih obredih.
Dr. Frelih kot arheolog raziskuje medkulturne povezave med starimi civilizacijami v Sredozemlju. Še posebej ga zanima duhovni svet v kontekstu razumevanja kultnih mest, obredov, simbolov in mitologije.
Vabljeni v SEM!
#naprejvpreteklost #muzejinraziskovanje #muzejinustvarjalnost
Tudi bogovi so bili otroci: egipčanski Horus kot božanski otrok
SEM,
15. december
―
Dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v SEM, predstavlja približno 2.000 let star glineni kipec Harpokrata, ki je prikaz otroške podobe egipčanskega boga Hora, vladarja neba in sonca.
Harpokrat, rojen ob zimskem solsticiju, je za Egipčane pomenil novorojeno sonce, zmagoslavje svetlobe nad temo. Zaradi prsta na ustih so ga imenovali tudi bog tišine, zato je kasneje postal simbol varovanja skrivnosti v prostozidarskih obredih.
Dr. Frelih kot arheolog raziskuje medkulturne povezave med starimi civilizacijami v Sredozemlju. Še posebej ga zanima duhovni svet v kontekstu razumevanja kultnih mest, obredov, simbolov in mitologije.
Vabljeni v SEM!
#naprejvpreteklost #muzejinraziskovanje #muzejinustvarjalnost
Raziskujemo in igramo se na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke s Sonjo Kogej Rus, kustodinjo pedagoginjo v SEM
SEM,
14. december
―
Otroci so naravni raziskovalci, zato jih v SEM spodbujamo k odkrivanju sveta okoli sebe. Otroci v muzeju odkrivajo svet na nov način. Obisk muzeja spodbuja radovednost, ustvarjalnost in ljubezen do kulturne dediščine. ️
Z neštetimi majhnimi zgodbami razstavljenih predmetov je najmlajšim dediščina predstavljena na način, da jo vidijo, doživljajo in se ob njej učijo.
Otroški kotiček na čudoviti razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove vabi otroke in družine k raziskovanju, igranju, ustvarjanju in sestavljanju tangrama.
Vabljeni z nami na pustolovščino skozi čas v SEM! ️
#naprejvpreteklost #muzejinraziskovanje #muzejinustvarjalnost
Maksim Gaspari - raziskovalec in interpret etnografske dediščine
SEM,
13. december
―
Po razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda nas bo popeljala avtorica razstave dr. Bojana Rogelj Škafar iz SEM
Na veliki razstavi v SEM - Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda je na ogled preko 120 slik iz javnih in zasebnih zbirk, risbe, razglednice ter predmeti z motiviko šeg in navad, pripadnostnih kostumov, dedka Mraza, čebelarstva ter drugih motivov, ki jih je slikar Maksim Gaspari (1883 – 1980) črpal iz etnografske dediščine.
Rdeča nit Gasparijevega likovnega izraza je ustvarjanje podob načina življenja slovenskega naroda, ki ga je študijsko raziskoval, premišljeno izbiral in interpretiral s svojim značilnim likovnim slogom. Umetnikova izbira motivov je povezana tudi z njegovim delom, saj je bil Gaspari kot restavrator in risar 20 let zaposlen v Etnografskem muzeju. To mu je omogočalo neposredni stik z muzejskimi etnografskimi zbirkami. V muzeju pridobljena znanja je v različnih zvrsteh svoje likovne ustvarjalnosti uporabljal za interpretacijo etnografske dediščine.
#naprejvpreteklost #muzejinraziskovanje #muzejinustvarjalnost
Ste vedeli, da se lahko med raziskovanjem Slovenskega etnografskega muzeja naučite tudi plesati?
SEM,
12. december
―
Na razstavi PLES – Živa dediščina Evrope v gibanju v SEM se lahko obiskovalci s pomočjo interaktivnih elementov naučijo plesati prekmurska plesa sotiš in šamarjanko.
Nekateri plesi se plešejo le še na nastopih folklornih skupin, medtem ko sta ta dva plesa v paru še vedno živa. Še danes ju spontano plešejo ob različnih priložnostih, denimo, na gostijah, družinskih srečanjih, porokah, valetah, maturantskih plesih in veselicah. Najdlje sta se ohranila v Prekmurju, kjer sta pomemben identifikacijski element lokalnega prebivalstva.
Pri pripravi interaktivnega dela razstave so sodelovali plesalci folklorne skupine Kulturnega društva MARKO Beltinci, v tem videu pa si lahko ogledate, kako so zaplesali sotiš.
#naprejvpreteklost #muzejinraziskovanje #muzejinustvarjalnost
Ideja za pekovske podvige v prazničnem času: Mali kruhki
SEM,
11. december
―
Izdelovanje malih kruhkov je tradicionalna rokodelska dejavnost, značilna za Škofjeloško območje. Medeno pecivo je izdelano z vtiskovanjem testa v ročno izrezljane lesene modele ali oblikovano in okrašeno prostoročno.
Z izdelovanjem malih kruhkov kot hišno dejavnostjo so se ukvarjale predvsem ženske, lesene modele pa so izdelovali moški člani družine in samouki rezbarji iz Škofje Loke in okolice. Do druge svetovne vojne so male kruhke za prodajo pekli predvsem pred miklavževim, v božično-novoletnem času in pred veliko nočjo ter ob semanjih dneh in žegnanjih, po naročilu pa tudi ob godovih, zarokah in porokah.
Leta 2018 je bila enota Izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.
V Slovenskem etnografskem muzeju hranimo obsežno zbirko malih kruhkov in modelov zanje. Najstarejši primerki so s konca 19. in z začetka 20. stoletja. Izdelani so s pomočjo modelov ali prostoročno. Prevladujejo mali kruhki v obliki srca in okrogli hlebčki, sledijo razne živali, rože (v vazi), svetniki in druge osebe, pirhi, rombi, zvezde, kolobar in krajčki.
Jutranje javljanje z dr. Bojano Rogelj Škafar v oddaji Dobro jutro
SEM,
11. december
―
Dr. Bojana Rogelj Škafar je ekipo Televizije Slovenija popeljala po razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda.
Poudarila je skorajda neznano dejstvo, da je Maksim Gaspari deloval v tem muzeju 20 let. V muzeju hranimo njegovo zbirko slikovnih virov - to so pravzaprav njegove skice, risbe, slike muzejskih predmetov in želja je bila, da izbor teh risb soočimo s predmeti iz naših muzejskih zbirk.
Razstava Maksima Gasparija v SEM (RTVSLO, Dobro jutro, 11. december)
Delovni čas med prazniki
SEM,
11. december
―
Slovenski etnografski muzej bo za praznike odprt po sledečem urniku:
RAZSTAVNA HIŠA SEM: Torek, 24. december 2024 : ODPRTO 10.00-15.00 Sreda, 25. december 2024 (Božič): ZAPRTO Četrtek, 26. december 2024 (Dan samostojnosti in enotnosti): ODPRTO 10.00-20.00 Torek, 31. december 2024 : ODPRTO 10.00-15.00 Sreda, 1. januar 2025 (Novo leto): ZAPRTO Četrtek, 2. januar 2025 (Novo leto): ODPRTO 10.00-20.00
Ostali dnevi: odprto po rednem delovnem času.
Redni delovni čas: Odprto: torek - nedelja, 10.00 - 18.00, ob četrtkih do 20.00 Zaprto: ponedeljki in določeni prazniki Prost vstop: vsako prvo nedeljo v mesecu
Po sledeh Ivana Skuška ml. v Pekingu – raziskovanje njegovega življenja z dr. Natašo Vampelj Suhadolnik in dr. Majo Veselič
SEM,
10. december
―
Da bi prišli do dna razburljivi zgodbi Skuškove zbirke in njegovemu življenju na Kitajskem, sta se sto let kasneje po njegovih sledeh odpravili dr. Nataša Vampelj Suhadolnik (soavtorica razstave Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke) in dr. Maja Veselič, obe z Oddelka za azijske študije FF UL. Njuno delo na Kitajskem je bilo neverjetno zanimivo, na trenutke celo detektivsko.
Ste vedeli, da se je zgodba Skuškove zbirke začela pred dobrimi sto leti, ko se je avstro-ogrski mornariški oficir Ivan Skušek ml. ob začetku prve svetovne vojne znašel na severnem Kitajskem? Leta 1920 sta z Japonko Tsuneko Kondō Kawase v 75 velikih zabojih s seboj pripeljala zbirko izjemnih vzhodnoazijskih predmetov. Želela sta ustanoviti muzej azijskih kultur, vendar tega nista uspela uresničiti. Edinstveno zbirko sta zato razstavila kar v svojem stanovanju, z njo živela in jo razkazovala gostom. Danes zbirko hrani SEM.
Gre za največjo zbirko vzhodnoazijskih predmetov v Sloveniji. Na ogled so imenitni predmeti, kot na primer maketa kitajske stavbe, ki so jo nedavno sestavili strokovnjaki iz Muzeja cesarskih palač iz Prepovedanega mesta v Pekingu, rekonstrukcija dnevne sobe Skuškov z izbranimi kosi rezljanega pohištva, izdelki iz porcelana, budistični kipci, svilena vezena oblačila, glasbila in številne skrivnostne muzealije.
Vabljeni na ogled razstave v SEM!
#naprejvpreteklost #muzejinraziskovanje #muzejinustvarjalnost
Raziskovanje SEM z Nino
SEM,
10. december
―
Nina se je odločila, da obišče Slovenski etnografski muzej in ga razišče.
Sprehodila se je po stalnih razstavah Med naravo in kulturo, Človek in čas, si ogledala veliko razstavo enega slovenskih najbolj priznanih slikarjev Maksima Gasparija (razstava Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda) ter Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke.
#naprejvpreteklost #muzejinraziskovanje #muzejinustvarjalnost