Novice

Slovenski etnografski muzej: dediščina

http://www.etno-muzej.si/  

Nova razstava v Slovenskem etnografskem muzeju Maske: Od rituala do karnevala

SEM, 22. januar ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 7. januar 2026 Nova razstava v Slovenskem etnografskem muzeju Maske: Od rituala do karnevala Slovenski etnografski muzej (SEM) razstavno sezono leta 2026 pričenja z odprtjem velike občasne razstave Maske: Od rituala do karnevala v četrtek, 15. januarja 2026, ob 18.00, v SEM. Odprta bo v predpustnem času letošnjega leta in bo na ogled vse do konca avgusta 2027.  Odprtje razstave bodo spremljali pustni zvoki in glasba, ki jih bo za to priložnost iz arhivskih zvočnih posnetkov reinterpretiral akademski glasbenik Boštjan Gombač. Vodja projekta Maske: Od rituala do karnevala je mag. Adela Pukl, kustodinja za duhovno kulturo v SEM, avtorji razstave pa so mag. Adela Pukl, mag. Anja Jerin in Miha Špiček.  Arhitekturo razstave in grafično oblikovanje je zasnoval Rok Poles (Berivka d.o.o.).  Ob razstavi bo izšla istoimenska publikacija, katere urednika sta mag. Anja Jerin in mag. Gregor Ilaš.   Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, sledimo mu tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino, katere ostanki so se s številnimi prilagoditvami ohranili vse do zdaj, našo preteklost povezuje s prihodnostjo. Razstava predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dediščini Slovenije. Na ogled je več kot 120 mask, oprav in rekvizitov iz slovenskih in zunajevropskih zbirk muzeja.  Človek se že od nekdaj maskira. Maske se v različnih okoljih pojavljajo v celotni človeški zgodovini, zato lahko govorimo o njihovi univerzalni razširjenosti. Njihova vloga in pomen sta se v času spreminjala – lovcu v kameni dobi je maska omogočila krinko, s katero je laže ujel plen, pozneje je maska kot pomemben magični pripomoček postala del ritualnih praks. Pomembno vlogo je imela zlasti ob ritualnih prehodih, ki so spremenili status osebe ali naravnega stanja. Ob zatonu antike je z vzponom krščanstva prvotni pomen ritualnih praks v srednjem veku izgubl
Izšli sta dve novi publikaciji, katalog Maske in nov letnik revije Etnolog

Izšli sta dve novi publikaciji, katalog Maske in nov letnik revije Etnolog

SEM, 16. januar ― Ob razstavi Maske: Od rituala do karnevala je izšla tudi istoimenska publikacija. Razdeljena je na štiri poglavja in je plod terenskega dela, ki je potekalo v sodelovanju s pustnimi skupinami. Kot je navedeno v podnaslovu, je publikacija poskus razumevanja pojava maskiranja, ki ga razumemo kot postopen prehod od maskiranja kot ritualne prakse k sodobnim oblikam, ki postajajo vedno bolj karnevalske.  Publikacija je dvojezična in je naprodaj v Trgovini SEM. Cena je 19 eur. Izšel je tudi zadnji letnik znanstvene revije Etnolog, katerega osrednja tema Etnologa je bila solidarnost. V Etnomuzejskih straneh Etnolog prinaša več strokovnih prispevkov s področij muzeologije, etnologije in antropologije ter različna poročila o delovanju muzeja. Etnologa lahko kupite v muzejski trgovini. Cena je 20€.
Novembrske in decembrske novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

Novembrske in decembrske novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

SEM, 5. januar ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Zbornik Nematerijalna kulturna baština u porječju Mure i Drave: zbornik radova prvog međunarodnog znanstvenog skupa Centra za istraživanje Međimurja : Mursko Središće i Čakovec, 9. – 11. studenoga 2023. (Centar za istraživanje Međimurja, Ogranak Matice hrvatske u Čakovcu, Muzej Međimurja, 2025) prinaša prispevke mednarodne konference o elementih nesnovne dediščine Hrvaške, Slovenije, Srbije, Albanije in Avstrije. Članke so prispevale tudi naše kolegice iz muzeja: Adela Pukl govori o vlogi žensk v pustni dediščini, o politizaciji varovanja nesnovne dediščine govori Nena Židov, Anja Jerin pa spregovori o motivaciji nosilcev dediščine za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine.  Zbornik Unearthing collections: archives, time and ethics (UCL press, 2025) prinaša interdisciplinarne prispevke o tem kako nastaja znanje. Skozi preučevanje nastanka zbirk, razstav in arhivskega gradiva se izrisuje kako nastaja vednost, kdo jo poseduje in razširja. S tem proučevanje trči ob vprašanja kolonializma, prilaščanja virov itn. Pri uredniškem delu je sodelovala tudi kolegica Tina Palaić, ki pa je tudi soavtorica članka o dekolonizaciji muzejev v vzhodno-centralni Evropi.  Utopija uniforme: afektivna življenja Jugoslovanske ljudske armade (Založba ZRC, 2025 ) Tanje Petrović je knjiga o tem, kakšen vpliv je imelo služenje vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi na moške v tedanji Jugoslaviji. Združevalo je radikalno drugačne ljudi, mnogi izmed njih so kljub razlikam postali prijatelji; med služenjem vojaškega roka so skrbeli za drug drugega, ne glede na razredno ali etnično pripadnost. Jugoslovanska vojska je skozi ritualizirane forme proizvajala afekte prijateljstva in solidarnosti.    Seznam novosti v Knjižnici SEM - november (pdf, 95 KB) Seznam novosti v Knjižnici SEM - december (pdf, 95 KB)
Slovenski etnografski muzej v letu 2026

Slovenski etnografski muzej v letu 2026

SEM, 18. december 2025 ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 18. decembra 2025 Slovenski etnografski muzej načrtuje v letu 2026 bogat razstavni program z osrednjo razstavo Maske: Od rituala do karnevala (odprtje razstave: 15. januarja 2026), več manjših občasnih razstav, medinstitucionalno razstavo Trienale rokodelstva, gostovanji razstav iz Hrvaške in Ukrajine ter gostovanje Slovenskega etnografskega muzeja v Beogradu. Javni program bo zaokrožal s pestrim programom predavanj, tematskih vodenih ogledov, delavnic in strokovnih srečanj. Izpostaviti gre mednarodno konferenco Maske: Od rituala do karnevala ob istoimenski razstavi (15.-16. oktober 2026) ter znanstveno-strokovni posvet Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu dediščine ob 100-letnici začetka izdajanja muzejske periodične publikacije Etnolog (31. marec in 1. april 2026). Muzej bo s programom v letu 2026 deloval kot stičišče stroke in javnosti, preko katerega bodo zbirke nacionalnega pomena še celoviteje predstavljene, hkrati pa bo spodbudil obiskovalce k razmišljanju o svoji identiteti in vlogi dediščine v sodobnem svetu v povezavi z muzejskimi zbirkami. Osrednja občasna razstava Maske: Od rituala do karnevala Osrednji razstavni projekt leta 2026, s katerim SEM vstopa v novo leto, bo velika občasna razstava Maske: Od rituala do karnevala. Na ogled bo od 15. januarja 2026 do konca avgusta 2027. Razstava bo med drugim v ospredje postavila enega najživahnejših in najpomembnejših izrazov te tradicije: pustne šege na Slovenskem. Skozi obsežno zbirko Slovenskega etnografskega muzeja, ki obsega tradicionalne in sodobne maske, slovenske in zunajevropske maske, oprave, fotografije in filmske zapise, bo razkrila njihovo bogastvo in raznolikost. Na razstavi se bodo obiskovalci seznanili, kako se tradicije maskiranja nenehno spreminjajo, prilagajajo, preživijo ter odražajo duh časa in okolja. Maske so več kot le preobleka; so živi simboli, ki nosilcem in skupnostim daje
Slovenski etnografski muzej v letu 2026

Slovenski etnografski muzej v letu 2026

SEM, 18. december 2025 ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 18. decembra 2025 Slovenski etnografski muzej načrtuje v letu 2026 bogat razstavni program z osrednjo razstavo Maske: Od rituala do karnevala (odprtje razstave: 15. januarja 2026), več manjših občasnih razstav, medinstitucionalno razstavo Trienale rokodelstva, gostovanji razstav iz Hrvaške in Ukrajine ter gostovanje Slovenskega etnografskega muzeja v Beogradu. Javni program bo zaokrožal s pestrim programom predavanj, tematskih vodenih ogledov, delavnic in strokovnih srečanj. Izpostaviti gre mednarodno konferenco Maske: Od rituala do karnevala ob istoimenski razstavi (15.-16. oktober 2026) ter znanstveno-strokovni posvet Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu dediščine ob 100-letnici začetka izdajanja muzejske periodične publikacije Etnolog (31. marec in 1. april 2026). Muzej bo s programom v letu 2026 deloval kot stičišče stroke in javnosti, preko katerega bodo zbirke nacionalnega pomena še celoviteje predstavljene, hkrati pa bo spodbudil obiskovalce k razmišljanju o svoji identiteti in vlogi dediščine v sodobnem svetu v povezavi z muzejskimi zbirkami. Osrednja občasna razstava Maske: Od rituala do karnevala Osrednji razstavni projekt leta 2026, s katerim SEM vstopa v novo leto, bo velika občasna razstava Maske: Od rituala do karnevala. Na ogled bo od 15. januarja 2026 do konca avgusta 2027. Razstava bo med drugim v ospredje postavila enega najživahnejših in najpomembnejših izrazov te tradicije: pustne šege na Slovenskem. Skozi obsežno zbirko Slovenskega etnografskega muzeja, ki obsega tradicionalne in sodobne maske, slovenske in zunajevropske maske, oprave, fotografije in filmske zapise, bo razkrila njihovo bogastvo in raznolikost. Na razstavi se bodo obiskovalci seznanili, kako se tradicije maskiranja nenehno spreminjajo, prilagajajo, preživijo ter odražajo duh časa in okolja. Maske so več kot le preobleka; so živi simboli, ki nosilcem in skupnostim daje
Projekt TRACTS – Sledovi kot agenda za raziskovanje podnebnih sprememb, tehnologij in družbene pravičnosti

Projekt TRACTS – Sledovi kot agenda za raziskovanje podnebnih sprememb, tehnologij in družbene pravičnosti

SEM, 9. december 2025 ― TRACTS je povezal več kot 300 raziskovalcev iz več kot 30 držav, s čimer je ustvaril nove načine razumevanja, kako materialne in digitalne sledi, vidne in skrite, oblikujejo naš svet. Slovenski etnografski muzej je v projektu zastopala kustosinja dr. Tina Palaić. O mejnikih in posebnih dosežkih projekta lahko več preberete tukaj. Izpostavili bi knjigo Unearthing Collections (UCL Press, 2025), ki preučuje etiko arhivov in muzejev v luči temporalnosti. V enem od poglavij Tina Palaić s soavtoricami razmišlja, kaj pomeni dekolonizacija muzejev v Srednji in Vzhodni Evropi. Knjigo so uredili Magdalena Buchczyk, Martín Fonck, Tomás J. Usón in Tina Palaić. Praktični priročnik Practising Collection Ethics Toolkit (2023), ki ponuja usmeritve za dediščinske strokovnjake, ki se ukvarjajo s kompleksnimi etičnimi vprašanji. Deset primerov iz resničnega sveta iz muzejev in raziskovalnih projektov po Evropi ponazarja, kako so se kustosi, konservatorji in raziskovalci spoprijeli s temi izzivi pri svojem delu. Priročnik so uredile Tina Palaić, Magdalena Buchczyk in Aimée Joyce. V okviru TRACTS projekta je mlada raziskovalka na ZRC SAZU Ana Reberc obiskala Togo, kjer je raziskovala, kako podnebne spremembe vplivajo na pridelovanje bombaža in kako se lokalni pridelovalci spopadajo s prepoznanimi izzivi. Rezultati njenega dela so bili predstavljeni na razstavi Belo zlato: Zgodbe o bombažu, o njenem terenskem raziskovanju v Togu pa lahko več preberete tukaj.
V Slovenskem etnografskem muzeju iščemo okrepitve!

V Slovenskem etnografskem muzeju iščemo okrepitve!

SEM, 2. december 2025 ― KUSTOS - M/Ž  SEM vabi v svojo ekipo strokovnjaka ali strokovnjakinjo za nadomeščanje kustosa za zbirke iz Azije, Oceanije, Avstralije. Več o delovnem mestu na strani Zavoda za zaposlovanje Slovenije.  Rok za prijavo: 17. december 2025 Kandidati in kandidatke naj pošljejo vlogo po e-pošti. Kontakt: Natalija Bubnjar, E: tajnistvo@etno-muzej.si, T: 01 / 3008 704
Odprtje občasne razstave Spominske knjige

Odprtje občasne razstave Spominske knjige

SEM, 27. november 2025 ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 27. novembra 2025 Slovenski etnografski muzej (SEM) na Ta veseli dan kulture v sredo, 3. decembra 2025, ob 18.00, odpira novo občasno razstavo Spominske knjige.  Razstava vabi obiskovalce v intimni svet spominjanja, ki ga ustvarjajo ročno popisane in porisane spominske knjige. Avtorica razstave je Sonja Kogej Rus, kustosinja pedagoginja v SEM, razstava pa bo na ogled v SEM do 4. aprila 2026. Odprtje razstave bo spremljal glasbeni nastop Mije in Jerka Novaka z izbranim repertoarjem melodij, ki obujajo spomine. Skupnostni projekt in pogled v preteklost Razstava Spominske knjige je nastala kot izjemen skupnostni projekt. Slovenski etnografski muzej je poleti 2025 objavil javni poziv k delitvi spominskih knjig ter osebnih zgodb za prihajajočo razstavo. Akcija je doživela izjemen odziv. Kar 57 posameznikov je posodilo 132 spominskih knjig, ki predstavljajo pomemben del razstave, kar dokazuje tudi moč osebne dediščine in medsebojnega zaupanja. Nekatere spominske knjige z razstave so zakladnice risb in zapisov poznanih slovenskih umetnikov.  Ujeti spomini Spominske knjige so posebni varuhi časa. Nastajale so z mislijo na trajnost spomina in vezi, ki presegajo čas, saj so krožile med prijatelji, sorodniki, sošolci in učitelji. Vanje so zapisovali verze, življenjske nasvete in risbe, ki so lahko še močneje od besed pričale o medsebojnih odnosih. Po besedah avtorice razstave Sonje Kogej Rus spominske knjige hranijo drobne, pogosto lepe trenutke, ki jih ljudje radi ohranimo in se k njim vračamo. Vsaka spominska knjiga, predstavljena na razstavi, pripoveduje zgodbo o ljudeh, ki so jo soustvarjali, in o tistih, ki jo še danes skrbno hranijo. Njena moč je v povezovanju preteklosti s sedanjostjo ter ohranja dragocene trenutke otroštva in mladosti, sčasoma pa postane neprecenljiva zbirka osebne zgodovine, spominov in čustev.  »Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka
Priznanje DOS oblikovalski presežek v letu 2025 oblikovalkama razstave Azija sredi Ljubljane Danijeli Grgić in Katjuši Kranjc

Priznanje DOS oblikovalski presežek v letu 2025 oblikovalkama razstave Azija sredi Ljubljane Danijeli Grgić in Katjuši Kranjc

SEM, 24. november 2025 ― Sporočamo, da sta oblikovalki Danijela Grgić in Katjuša Kranjc z ekipo prejeli Priznanje DOS oblikovalski presežek v letu 2025 za razstavo Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke, SEM, 2024. Nagrado je podelilo DOS - Društvo oblikovalcev Slovenije.  Iz utemeljitve: ”Priznanje oblikovalski presežek v letu 2025 Društvo oblikovalcev Slovenije podeljuje ustvarjalcem celovite podobe razstave Azija sredi Ljubljane: Danijeli Grgić, Katjuši Kranjc, Maji Horvat, Roku Kuharju. Gre za izjemno kompleksno in strokovno zahtevno delo, ki je vezano predvsem na poglobljeno razumevanje povsem tujega okolja, tamkajšnje kulture in pretehtano predstavitev v našem lokalnem okolju. Številni eksponati bi morda zahtevali vsak zase lastno interpretacijo, so pa vendar v sklopu celovitega projekta avtonomno oživeli pred slovensko javnostjo.”
Predavanje Prerokba in Zmaj: Mitološko ozadje ljudskega izročila o Boču

Predavanje Prerokba in Zmaj: Mitološko ozadje ljudskega izročila o Boču

SEM, 19. november 2025 ― Vabljeni na predavanje Prerokba in Zmaj: Mitološko ozadje ljudskega izročila o Boču v četrtek, 20. novembra 2025, ob 17.00, v Razvojni center narave Poljčane (Bistriška cesta 68, Poljčane). Predaval bo dr. Marko Frelih, kustos iz Slovenskega etnografskega muzeja. Zmajsko bitje v podzemnem jezeru, v neznani globini gore Boč, je v ljudskem izročilu povezano z zloveščo prerokbo o veliki poplavi. Katastrofalno razlitje jezera bi uničilo živijenje dalec naokoli pod Bočem. Pripovedi o jezerskih zmajih so znane tudi drugod in se pogosto končajo z opisom, kako so bregovi popustili, deroča voda pa se je razlila in pri tem pokončala samega zmaja. Včasih so ljudje celo našli njegove kosti. Ljudsko izročilo o jezerskem zmaju sega daleč v mitološko preteklost starih civilizacij. V različnih kulturah po svetu so zmaji varuhi vode, božanska bitja, ki ustvarjajo deževje, da je zemlja rodovitna. Toda včasih so tudi uničevalni in sledovi njihovega razdejanja še dolgo živijo v mitih, pravijicah in ljudskem izročilu.
Javni poziv k sodelovanju: Trienale rokodelstva 2026

Javni poziv k sodelovanju: Trienale rokodelstva 2026

SEM, 18. november 2025 ― Rokodelci, oblikovalci in ustvarjalci vabljeni k sodelovanju na razstavi Trienale rokodelstva 2026, ki bo od 18. junija do 30. avgusta 2026 v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Rok za prijavo je 16. februar 2026. Na razstavi sodobnih in inovativnih izdelkov na temeljih bogate kulturne dediščine Slovenije želijo organizatorji poleg tradicionalnih izdelkov in predstavljanja mojstrskega znanja, spretnosti in veščin izpostaviti tudi izdelke in projekte, ki temeljijo na uporabi naravnih in lokalno pridobljenih materialov, ki inovativno in konceptualno uporabljajo rokodelske tehnike in simboliko ter tiste, ki se skozi raziskovanje ročnih procesov izdelave ukvarjajo s socialnimi, političnimi in okoljevarstvenimi problematikami. K sodelovanju so vabljeni ustvarjalci različnih profilov, ki z ročnimi načini izdelovanja oživljajo tradicionalna znanja rokodelskih panog in hkrati razvijajo lastno prakso ter rokodelstvo razumejo kot vir idej in še neodkritih invencij. Razstava želi izpostaviti prožnostni potencial rokodelstva in obrti ter njuno relevantnost za današnjo spreminjajočo se družbeno in okoljsko situacijo, ter prispevati k razumevanju rokodelskih panog v kontekstu časa in družbe 21. stoletja. Nova edicija trienala rokodelstva želi odražati spremenjena razmerja na področju kultur ročnega izdelovanja in izpostaviti aktualnost ter relevantnost tovrstnih procesov. Organizatorji želijo na trienalu predstaviti izdelke, materiale in prototipe, ki temeljijo na ročni izdelavi in izhajajo iz tradicionalnih rokodelskih panog. Vzpodbuditi želijo produkcijo sodobnih rokodelskih izdelkov, ki odražajo preplet mojstrskih znanj in veščin ter dovršene oblikovalske pristope. Rokodelstvo opredeljujejo kot različna tradicionalna znanja, spretnosti in veščine, ki se ohranjajo in prenašajo iz preteklosti ter predstavljajo pomemben del nesnovne kulturne dediščine. Rokodelstvo je tudi sodobno umetniško in oblikovalsko ustvarjanje rokodelskih izdelkov. Rokodelski izde
Dr. Bojana Rogelj Škafar, prejemnica Murkovega priznanja

Dr. Bojana Rogelj Škafar, prejemnica Murkovega priznanja

SEM, 17. november 2025 ― Letošnja prejemnica Murkovega priznanja, ki ga podeljuje Slovensko etnološko društvo za znanstvene in strokovne dosežke na področju etnologije na Slovenskem, je dr. Bojana Rogelj Škafar, muzejska svetnica in kustosinja za ljudsko likovno umetnost v SEM. Iz utemeljitve: Dr. Bojana Rogelj Škafar je avtorica razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda, ki predstavlja enega od vrhuncev njenega raziskovanja razmerja med podobami, predmeti in nacionalno identiteto. S tem projektom je avtorica pomembno prispevala k etnološki vedi in muzeologiji. Na inovativen način je pokazala, kako se skozi umetniške podobe oblikuje, ohranja in preoblikuje predstava o narodu. Njeno delo združuje raziskovalno poglobljenost, muzejsko interpretacijo in jasno vizualno pripoved, ki etnološke vsebine približuje širši javnosti. Zaradi izjemnega strokovnega pristopa, raziskovalne poglobljenosti in velikega prispevka k razumevanju nacionalne identitete skozi likovno umetnost Slovensko etnološko društvo dr. Bojani Rogelj Škafar podeljuje Murkovo priznanje. Letošnja prejemnica Murkove nagrade je Jelka Pšajd, prejemnika Murkovih listin pa Anže Habjan in Pustno društvo Cerknica.  Nagrajencem čestitamo!  
Poročilo s srečanja UI v kulturi: umetna inteligenca v muzejih, arhivih in knjižnicah

Poročilo s srečanja UI v kulturi: umetna inteligenca v muzejih, arhivih in knjižnicah

SEM, 11. november 2025 ― V ponedeljek smo se udeležili srečanja srečanja UI v kulturi s podnaslovom umetna inteligenca v muzejih, arhivih in knjižnicah. Dogodek je potekal v organiziciji Slovenskega muzejskega društva, Arhivskega društva Slovenije in Zveze bibliotekarskih društev Sloveniji z namenom, da se povežejo dediščinske instutucije med seboj in primerjajo kako se odzivajo na pojav velikih jezikovnih modelov, ki jim posplošeno pravimo umetna inteligenca. Prezentacije predavanj so dostopne na spletni strani ZBDS. Na delavnici smo delali vaje z različnimi orodji umetne inteligence. Spodaj so navedeni odgovori različnih na isti poziv: "Napiši mi poročilo s tega dogodka https://www.zbds-zveza.si/ui_v_kulturi/ za novičko za spletno stran muzeja" Gemini Naslov: Prihodnost kulture z umetno inteligenco: Poročilo z dogodka "UI v kulturi" [Mesto], [Datum] – Predstavniki muzejev, galerij, knjižnic in arhivov smo se nedavno udeležili pomembnega dogodka "Umetna inteligenca v kulturi", ki ga je organiziralo Združenje bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) in Ministrstvo za kulturo RS. Dogodek, ki je potekal [lahko dodate lokacijo, če je znana, npr. v prostorih NUK ali na daljavo], je ponudil dragocene vpoglede v eksponentno rastoči potencial umetne inteligence (UI) in njen vpliv na kulturni sektor. Ključne teme in spoznanja: Konferenca je izpostavila, kako UI že spreminja in bo še naprej spreminjala delovanje kulturnih institucij, predvsem na področjih upravljanja in obdelave podatkov, izboljšanja uporabniške izkušnje ter ustvarjanja novih vsebin. Avtomatizacija in obogatitev metapodatkov: Eden ključnih poudarkov je bila uporaba UI za avtomatsko generiranje metapodatkov. To orodje omogoča hitrejšo in učinkovitejšo katalogizacijo obsežnih zbirk, zlasti pri reševanju dolgoletnih zaostankov. UI lahko prepoznava vsebino slik, transkribira rokopise in avdio zapise ter ustvarja povzetke, kar bistveno izboljša iskalnost in dostopnost gradiva. Personalizacija in interaktivnost: Razpra
še novic