Pripravljamo se na jubilejno leto

Borštnikovo srečanje, 4. december 2014 ― Leta 2015 bomo praznovali pol stoletja festivala, ki je zaznamoval življenje štajerske prestolnice in slovensko kulturo sploh, kakor sta seveda tudi štajerska prestolnica ter kulturno in družbeno življenje Slovencev zaznamovala in sooblikovala festival. Festival Borštnikovo srečanje (Slovensko narodno gledališče Maribor), Slovenski gledališki inštitut in Muzej narodne osvoboditve Maribor bomo jubilej proslavili z razstavo; z njo si želimo odgovoriti na vprašanje, kako je festival vplival na razvoj in samopodobo mesta in kako je vraščen v širši in ožji prostor danes. Obiskovalcem želimo ponuditi razmislek o spremembah v slovenski (in sploh današnji) družbi ter o pomenu in umeščenosti kulture v naše vsakdanje življenje. Osrednji del razstave 50 let Borštnikovega srečanja bo jeseni 2015 na ogled v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru. V sklopu praznovanj 50. obletnice festivala pripravljamo tudi e-razstavo, srečanja gledaliških ustvarjalcev s srednješolci in pogovore z dobitniki Borštnikovega prstana. Pri slednjih bomo sodelovali z zavodom Novi Zato. ter Prvo in II. gimnazijo v Mariboru. Prvi v nizu jubilejnih dogodkov je bil pogovor s prejemnikoma Borštnikovega prstana Jurijem Součkom (1994) in Danilom Benedičičem (1989). Potekal je v torek, 16. decembra 2014, ob 18. uri – v Slovenskem gledališkem inštitutu v Ljubljani (1. nadstropje, Mestni trg 17), vodil ga je dr. Štefan Vevar. Več o dogodku preberite na tej spletni povezavi! Spremljajte našo spletno stran za najavo prihajajočih dogodkov!

Vlado Novak

Borštnikovo srečanje, 27. oktober 2014 ― "Nič posebnega nisem in to je morda prednost," je pred leti v intervjuju za časopis Delo o svojem videzu izjavil Vlado Novak. A prav ta "nič-posebnost" je danes eden najbolj prepoznavnih in posebnih igralskih obrazov slovenskega gledališča, filma in televizije. Vlado Novak je vse. Je smeh in solze, prefinjenost in robatost, resnobna trpkost in groteska, stvarnost in simbol, eruptivna ustvarjalnost, silovita energija in svoboda … je umišljen dramski lik in hkrati dober znanec iz sosednje ulice. Igralec Vlado Novak, prvak Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, se je rodil leta 1952 v Mariboru, kjer je leta 1974 diplomiral na prvi stopnji Visoke ekonomsko-komercialne šole. Še isto leto se je vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. "Ekonomist enostavno nisem mogel biti. Da ostane zdrav, mora človek početi to, za kar je rojen. Če čez leta ugotovi, da mu ustreza kaj drugega, se vsak pameten človek pač prekvalificira," pravi Novak, ki je tisto, za kar je rojen, spoznaval že kot ustvarjalec v mariborskem amaterskem gledališču Slava Klavora. Čeprav se je s prvo vlogo v poklicnem gledališču (Cosmo de Medici v Brechtovem Galileu) spoprijel že leta 1972 v Drami SNG Maribor, vse ni bilo tako premočrtno in enostavno. V nekem intervjuju je izjavil, da pri osemnajstih pravzaprav ni vedel, kaj bi rad. Preizkušal je življenje in življenje je preizkušalo njega. Ekonomija, igralstvo, služenje vojaškega roka, zaposlitev za pol leta v Tovarni avtomobilov, angažma v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici v sezoni 1976/77, naslednje leto uspešno opravljena avdicija v mariborskem gledališču in prva sezona v redni službi v Drami SNG Maribor v sezoni 1977/1978 …Pot je bila začrtana. Zmagalo je gledališče. Leta 1981 je absolviral študij dramske igre in umetniške besede na AGRFT in kasneje tudi diplomiral. Postal je član igralskega ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje, čez leto se je vrnil v mariborsko Dramo, za krajši čas kot vršile

Nagrade 2014

Borštnikovo srečanje, 27. oktober 2014 ― Poročilo strokovne žirije Amelia Kraigher, selektorica 49. Festivala Borštnikovo srečanje, je v tekmovalni program uvrstila 11 predstav; na festivalu smo jih zaradi objektivnih razlogov videli le 10. Nevladne organizacije – če odmislimo eno koprodukcijo – v tekmovalnem programu niso sodelovale, so pa se na njem predstavila skoraj vsa slovenska javna gledališča. Zasledimo štiri režiserska imena, ki se ponavljajo od lani, ko je tekmovalni program izbral drug selektor. Režiser Jernej Lorenci in režiserka Mateja Koležnik sta letos sodelovala na Borštnikovem srečanju vsak s po dvema uprizoritvama, medtem ko so se na festivalu prvič predstavili režiserji mlajše generacije Igor Pison, Kaja Tokuhisa in Natalija Manojlović. V primerjavi z lani zasledimo tudi presenetljivo število mladih igralk in igralcev (tistih, starih do 30 let) – našteli smo jih kar 13 v šestnajstih vlogah. Priča smo bili izjemno raznovrstnim dramskim oziroma besedilnim predlogam uprizoritev: igralčevemu  monodramskemu avtoportretu (Zakulisje prvakov); trem slovenskim klasičnim dramskim besedilom (Svatba, Kralj na Betajnovi in Mrtvec pride po ljubico), postdramskemu tekstu, sestavljenemu iz dveh monologov (Zapiranje ljubezni), fragmentarnemu filozofskemu eseju (Vzgoja stoika), ameriški klasiki (Naše mesto), dramatizaciji sodobnega nemško-slovenskega romana (Angel pozabe) in dvema dramskima predlogama japonskega izvora (Prijatelji in Moderne nô drame). Precej raznolika je tudi žanrska obarvanost predstav, pri čemer pa vendarle prevladuje razmišljujoči, resnobni, temačnejši duh, komedije v čisti formi letos nismo videli. Tekmovalni program Borštnikovega srečanja predstavlja tisto najbolj relevantno, najboljše, kar je na slovenskih odrih nastalo. Seveda gledališka produkcija niha, kakšno sezono je njena bera bogatejša, drugič bolj uborna. Letošnji izbor je v primerjavi z lanskim nekoliko skromnejši, čeprav ob tem kaže tudi stabilnost in vitalnost. Ena bistvenih nalog gledališča je razvoj in uveljavitev na
še novic