V sodelovanju z Cankarjevim domom izvedli posvet o pomenu in vlogi umetnostne kritike

Borštnikovo srečanje, 13. september ― Na posvetu Kritika, rojena iz maternice umetnosti, ki sta ga minuli torek v Ljubljani pripravila Cankarjev dom in Festival Borštnikovo srečanje, so o afirmativnih vidikih in pomenu umetnostne kritike za posamezna področja umetnosti, premišljevali Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, Aleksander Bassin, likovni kritik (vizualna umetnost); Jani Virk, urednik igranega programa TV Slovenija (literatura); red. prof. dr. Gregor Pompe, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (glasba); Simon Popek, vodja filmskega programa Cankarjevega doma (film) in Aleš Novak, umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje (uprizoritvene umetnosti), ki je o gledališki kritiki med drugim povedal:  "Današnji kritiški pristopi se od tradicionalističnih odmikajo že v izhodiščih, pri vrednotenju in obravnavi umetniškega dela, pa tudi v formatih objav; razumljivo, glede na izzive, ki jih prinaša današnji čas in bodo ponovno navdihnili nove kritiške pristope in formate. Kritiška avtoriteta, ki je izrekala absolutne vrednostne sodbe, se umika sodobnim interdisciplinarnim pristopom, ki artikulirajo uprizoritvenekontekste in njihova razmerja z aktualnim družbenim trenutkom, vrednotenju kakovosti uprizoritve pa se pogosto odrekajo. Če je še pred dobrim desetletjem veljalo, da je za resen kritiški angažma potrebno izpolnjevanje določenih standardov, je razvoj digitalnega okolja omogočil mnogo večjo odprtost in demokratizacijo polja refleksije, kar pa ni nujno vedno povezano s kakovostjo, dostopnostjo in učinkom. Še nedolgo nazaj smo govorili o kritiškem desetletju kot potrebni uvajalni dobi, v kateri kritik na področju uprizoritvenih umetnosti razvije analitična orodja, znanje, jezik in nenazadnje verodostojnost. Danes kritiška dejavnost kot profesionalna in avtonomna dejavnost na področju gledališča, ki povezuje in združuje novinarski in strokovni vidik, izgublja tla pod nogami, vedno slabše je plačana, zaradi česar ji grozi amaterizacija, poglobljena gledališka reflek

Kritika, rojena iz maternice umetnosti (Baudelaire)

Borštnikovo srečanje, 5. september ― Kakšen je današnji pomen umetnostne kritike? Kaj lahko pripomoreta poglobljena kritiška diskusija in interpretacija umetnosti družbi, skupnosti(m), umetnosti na splošno ter tudi umetnikom in umetniškim praksam? David Levi Strauss, vodja programa umetnostne kritike na newyorški Šoli za vizualne umetnosti, je v eni od svojih razprav zapisal, da umetnost potrebuje zunanji prostor refleksije, razločevanja in povezanosti s svetom, ker ji sicer preti nevarnost, da bodo njene vezi z resničnim šibke, vezi z družbo pa bodo izginile. V preteklosti uveljavljeni pogled je kritiko opredelil kot polje privilegiranega razumevanja umetnosti, ki omogoča širši in globlji vpogled, razplastitev pomenov in pristopov, strategij in referenčnih okvirjev. Brez kritike, menijo nekateri avtorji, bi bila umetnost razvrednotena po nareku trga, pri čemer je njena vpetost v marketinške pogone privedla do kritiške krize, v kateri je bilo mogoče kritiko, pogosto upravičeno, označiti kot piarovsko dejavnost, neprofesionalno in oropano pravega namena. Še resnejši izziv za umetnostno kritiko nemara predstavlja izginjanje poglobljene refleksije družbenih in kulturnih pojavov ter smernic v današnjem času, ki ga nenazadnje ilustrira tudi vsesplošno krčenje medijskega prostora, namenjenega poglobljeni kritiki. Problematični položaj umetnostne kritike v knjigi Stanje umetnostne kritike: umetnostni seminar (Routledge, 2007) povzema Dave Hickey: "Kritika, ko je najbolj resna, skuša usmerjati spremembe, in ko se ne spreminja nič, ko nihče ne nasprotuje, kdo potrebuje kritiko?" Kakšne posledice za (slovenski) kulturni prostor bi imelo sprejetje teze, da v ozadju kaosa obsežne družbene krize mišljenja izginja tudi prostor resne refleksije umetnosti, ki ostaja preprosto prezrta in s tem nepomembna? Na posvetu, ki ga pripravljata Cankarjev dom in Festival Borštnikovo srečanje, želimo spodbuditi premislek o afirmativnih vidikih in pomenu umetnostne kritike za posamezna področja umetnosti. Prireditelji dogodka

Pričenjamo s predprodajo vstopnic

Borštnikovo srečanje, 2. september ― Nakup vstopnic Predprodaja od 2. septembra do 30. septembra 2019. Redna prodaja od 1. do 27. oktobra 2019. Popusti in ugodnosti Za nakup vstopnic veljajo splošni pogoji SNG Maribor, objavljeni na www.sng-mb.si/blagajna.  Abonentom SNG Maribor in upokojencem ponujamo nakup vstopnic po predprodajni ceni vse do začetka predstave. Za dijake in študente je cena vstopnice 12 EUR za tekmovalne predstave in 8 EUR za predstave iz spremljevalnega programa ob predložitvi študentske ali dijaške izkaznice. Petnajst minut pred pričetkom predstave omogočamo nakup vstopnice "zadnja minuta": za tekmovalne predstave je cena vstopnice 10 EUR, spremljevalne pa 8 EUR. Ta popust ne velja pri nakupu vstopnic za predstave iz programskega sklopa Študentsko gledališče in za koncerte. Popust za nakup vstopnic lahko uveljavite samo pri blagajni SNG Maribor ob predložitvi ustreznih dokazil.    Več o nakupu vstopnic, abonmajih in drugih ugodnostih, na tej povezavi!  

Mobilna aplikacija 54. FBS

Borštnikovo srečanje, 29. avgust ― Festival na dlani: za spremljanje festivalskih novic, programa in lažje načrtovanje ogledov predstav ter drugih festivalskih dogodkov smo tudi letos pripravili mobilno aplikacijo. Izkoristili smo vse sodobne funkcionalnosti, ki vam bodo olajšale dostop do informacij: pregled festivalskega programa po izbranih kriterijih, predstavitve dogodkov in možnosti prenosa v vaš koledar, in nenazadnje - preprost nakup vstopnic! Prenesite mobilno aplikacijo tukaj: za Androide na GooglePlay in za iOS na AppStore!      

Pridruži se nam kot prostovoljec_ka!

Borštnikovo srečanje, 23. avgust ― Festival Borštnikovo srečanje je osrednja slovenska prireditev na področju predstavitve gledališke ustvarjalnosti, ki na mariborskih gledaliških odrih in drugih mestnih prizoriščih v drugi polovici oktobra vsako leto gosti najbolj kakovostne, zanimive in izzivalne gledališke predstave, koncerte, filmske projekcije, strokovni program in še kaj.  Priprava in izvedba prireditve ponujata številne priložnosti za pridobivanje izkušenj in novih znanj, spoznavanje novih vsebin in ljudi, z vsem tem pa tudi razvoj osebnih kompetenc. Zato tudi letos k sodelovanju vabimo prostovoljke_ce, ki bi bili pripravljeni_e postati del festivalskega dogajanja in okrepiti festivalsko ekipo, s tem pa dobiti vpogled v skrivnosti zaodrja ter festivalskih priprav in izvedbe.  Letošnji festival z najobsežnejšim programom do sedaj, se bo odvijal med 14. in 27. oktobrom, na različnih lokacijah po Mariboru, področja, na katerih boste lahko prostovoljci_ke pomagali_e, pa se med seboj razlikujejo tako po naravi dela kot po času dela (npr. delo v dopoldanskem času, delo v večernem času, delo na info točki festivala, spremljanje in pomoč tujim gostov festivala, pomoč pri pripravi prizorišč, pomoč strokovni žiriji festivala ...), pri tem pa bomo kolikor se da upoštevali želje vključenih prostovoljcev_k. Pogoj za sodelovanje je starost 18 let na dan prijave ter sodelovanje pri vsaj šestih aktivnostih festivala (številka se lahko do usposabljanja spremeni, saj je odvisna od števila vključenih prostovoljcev_k).   Prostovoljcem_kam ponujamo: sklenjen dogovor o prostovoljskem delu,  zavarovanje v času opravljanja prostovoljskega dela, potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu z navedbo ur in opisa del, ki ga lahko uporabite kot referenco,  mentorsko podporo in pomoč, povrnjene potne stroške v višini mesečne vozovnice za mestni avtobusni prevoz (27,00 €),  povrnjene stroške za prehrano v primeru več kot strnjenega 4 urnega prostovoljskega dela na dan v višini 3,97 €/dan

Srečanje Mednarodnega gledališkega inštituta

Borštnikovo srečanje, 26. julij ― Priprave za letošnje dvodnevno srečanje predstavnikov evropskih centrov, ki se bo zgodilo v sklopu 54. Festivala Borštnikovo srečanje, so že v teku. Pomemben dogodek, na katerem se bodo srečali predstavniki evropske gledališkeskupnosti, bo služil izmenjavi primerov dobrih praks in razvoju strategij skupnega delovanja ter drugim aktivnostim na področju mednarodnega sodelovanja. Ob vsem tem si bodo tuji festivalski gostje ogledali predstave tako slovenskih kot tudi tujih producentov, razstave in druge festivalske dogodke, s čimer festival prispeva k uveljavljanju slovenske gledališke ustvarjalnosti v širšem mednarodnem prostoru.

Mali festival psihodrame Krušče

Borštnikovo srečanje, 16. julij ― Na Kruščah tudi letos pripravljajo petdnevno poletno psihodramsko srečanje, mali festival psihodrame na temo ustvarjalnosti. Posvečali se bodo predvsem razmerju (med)osebnih in umetniških procesov. Mali festival psihodrame na Kruščah je namenjen vsem, ki želijo skozi psihodramo raziskovati svojo ustvarjalnost - vsakodnevno, osebno ali medosebno, karierno, umetniško ali psihoterapevtsko. Za to niso potrebne predhodne izkušnje v psihodrami. K sodelovanju so povabili umetnike, psihologe in psihiatre, ki se ukvarjajo s psihodramo. Mala tema letošnjega malega festivala je Improvizacija (v življenju, umetnosti in psihodrami). V okviru srečanja na Kruščah bo vsak dan dopoldan vodila delavnico Sue Daniel, mednarodno uveljavljena psihodramska psihoterapevtka in ena pionirk psihodrame v Avstraliji z dolgoletnimi izkušnjami v psihodramskem izobraževanju in superviziji, ki redno predava po vsem svetu in ki je s svojim pristopom k psihodrami že navdušila tudi udeležence v Sloveniji.  Ob njej bodo s popoldanskimi delavnicami gostje različnih generacij: Psihiater in psihodramski psihoterapevt dr. Dušan Potkonjak, pionir psihodrame na področju nekdanje Jugoslavije, trener Britanskega društva za psihodramo ter Psihodramskega društva SPA - Moreno, z več kot štiridesetletnimi psihiatrijskimi in psihodramskimi izkušnjami ter z edukacijo tudi v skupinski analizi, gledališču playback itd., ki je pred leti že vodil delavnico na Kruščah, Režiser Boris Liješević, profesor na Akademiji umetnosti v Novem Sadu, mednarodno uveljavljen in nagrajevan umetnik, ki je režiral v vseh državah nekdanje Jugoslavije, pogosto se ukvarja z dokumentarnim gledališčem, pred slabim desetletjem pa se je začel ukvarjati tudi s psihodramo, Lidija Andonov, igralka, glasbenica in dramaterapevtka, ki je študirala na Akademiji umetnosti v Novem Sadu ter na berlinskem Inštitutu za gledališko terapijo (Institut für Theatertherapie), Režiser in psihodramatik Tomi Janežič, profesor gledal

Odprti poziv: Formatirati kritiko

Borštnikovo srečanje, 27. junij ― Gledališka kritika je v svojem starem formatu doživela širok niz sprememb, zaradi katerih vedno težje ohranja svoje mesto in domet. Pogosto uporabljena sintagma kriza kritike obenem predpostavlja, da je skupaj z izgubo mesta na področju javne sfere kritika ostala tudi brez svoje vrednosti. V hitro spreminjajočem se svetu z vedno bolj virtualizirano in interaktivno medijsko krajino ter v erodirani javni sferi najbrž ne želimo rehabilitirati smisla kritike v starem pomenu besede, saj se je skozi rekontekstualizacijo preteklih desetletij zamajala tudi kritiška paradigma, ki je ustoličevala suvereno pozicijo kritika kot absolutnega razsodnika umetniške vrednosti. Kritiko je treba formatirati in na novo premisliti njene možne formate. Kako naj se kritika na novo postavi in vzpostavi? Kakšna instanca kritike bi bila sinhronizirana s sodobnim svetom in sodobno medijsko krajino? Kateri so tisti parametri, ki so nujni, da nekemu besedilu javnega sporočanja še lahko rečemo kritika? Obstajajo primeri besedil, ki po formi niso več klasični kritiški zapisi, pa vendar funkcionirajo na tem strukturnem mestu? Kdo je bralec, s katerim mora kritika računati?  Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenijev sodelovanju s Festivalom Borštnikovo srečanje pripravlja enodnevni mednarodni simpozij Formatirati kritiko, ki bo potekal v četrtek,  24. 10. 2019, v Vetrinjskem dvoru, z vabljenimi mednarodnimi gosti in odprtim pozivom za prispevke. Vabljeni, da se na simpozij prijavite s kratkim povzetkom prispevka, ki se loteva problematike sodobne kritiške prakse, recepcije in/ali formatov. Kratke povzetke in morebitna vprašanja pošljite na naslov: dgkts.info@gmail.com. Dokončni program in razpored predstavitev prispevkov bosta znana v sredini avgusta. Rok za prijavo: 31. 7. 2019 Datum simpozija: 24. 10. 2019 Pripravljalni odbor: Rok Bozovičar, Pia Brezavšček, Alja Lobnik

Festivalske priprave v polnem teku

Borštnikovo srečanje, 6. junij ― Ob skorajšnjem izteku letošnje gledališke sezone je program 54. Festivala Borštnikovo srečanje pripravljen. Maribor bo v drugi polovici oktobra ponovno epicenter (ob)gledaliških srečevanj in izmenjav, pa tudi kritičnega premišljevanja o aktualnem stanju gledališča in družbe. Mednarodno zasnovano in vključujoče Borštnikovo srečanje po desetletjih, v katerih je doživljalo tudi nemirna obdobja, ostaja osrednji slovenski gledališki festival tekmovalnega značaja ter platforma, ki se vse bolj razvija v smeri mednarodnega uveljavljanja slovenskega gledališča, usposabljanja, razvoja občinstev in povezovanja. Nove in razširjene vsebine narekujejo, da ohranimo lani uvedeni 14-dnevni festivalski format, vsebine spet razširimo na številna mestna prizorišča, ob matičnih odrih v SNG Maribor bo pomemben del programa izveden v Lutkovnem gledališču Maribor in drugod po mestu. Tekmovalni program bo letos ponudil dvanajst predstav po izboru selektorja ‒ dramatika, režiserja in gledališkega pedagoga Matjaža Zupančiča ‒ in obsežen izbor predstav slovenskih in tujih producentov v spremljevalnem programu. Program sledi načelu, da je izbrana predstava pomemben dosežek, opaznejši premik v letošnji gledališki sezoni, tekmovalni in spremljevalni program pa skupaj omogočata sorazmerno celovit vpogled v aktualno stanje slovenske gledališke ustvarjalnosti. Predstavam v tekmovalnem sporedu in obeh sklopih za mlade gledalce bodo sledili pogovori z ustvarjalci. Skladno s svojim poslanstvom festival v letošnji izvedbi poudarja kompleksnost in širino gledališke ustvarjalnosti, ponuja širok razpon estetik in različnih pristopov, s tem pa želi spodbujati raznolikost in povezanost našega gledališkega prostora in izraza. V zadnjem obdobju vse pomembnejši mednarodni značaj festivala želimo izkoristiti tudi kot showcase, platformo za promocijo in uveljavitev slovenskega gledališča pri tujih selektorjih, umetniških direktorjih, kritikih in novinarjih, večina predstav bo zato prevedena v angleški jezik in

Objavljamo program 54. FBS

Borštnikovo srečanje, 6. junij ― Tekmovalni program (v zaporedju datumov premier) Ivor Martinić po filmskem scenariju Luchina Viscontija, Enrica Mediolija in Nicole Badalucca: SOMRAK BOGOV. Režija Dalibor Matanić. Drama SNG Maribor. Simona Semenič: ŠE NI NASLOVA. Režija Tomi Janežič. Slovensko mladinsko gledališče. Tena Štivičić: KRESNICE. Režija Nina Rajić Kranjac. Mestno gledališče ljubljansko. Nejc Gazvoda: TIH VDIH. Režija Nejc Gazvoda. Mestno gledališče ljubljansko. Anton Podbevšek: IZUMITELJ NA ZEMLJI. Režija Bara Kolenc. Anton Podbevšek Teater. Ivo Svetina: V IMENU MATERE. Režija Ivica Buljan. SNG Drama Ljubljana. William Shakespeare: MACBETH. Režija Janusz Kica. SNG Nova Gorica. Ivan Cankar: OB ZORI. Režija Žiga Divjak. Prešernovo gledališče Kranj. Po motivih drame Daneta Zajca Otroka reke: REKA, REKA / Syntapiens::IZ. Režija Dragan Živadinov. Zavod Delak. Molière: LJUDOMRZNIK. Režija Nina Rajić Kranjac. Slovensko ljudsko gledališče Celje. Rainer Werner Fassbinder: ALI: STRAH TI POJÉ DUŠO. Režija Sebastijan Horvat. SNG Drama Ljubljana. Boris Nikitin: NASPROTJE STVARI. Režija Boris Nikitin, Jan Krmelj. Slovensko mladinsko gledališče. Utemeljitev selekcije za tekmovalni program 54. Festivala Borštnikovo srečanje 2019 Za izbor predstav na Borštnikovem srečanju že nekaj časa velja, da je razumljen kot avtorsko dejanje aktualnega selektorja. To dejstvo je do neke mere olajšalo mojo odločitev, da sprejmem povabilo k letošnji selekciji. Seveda z zavestjo, da vsaka svoboda – tudi avtorska – pomeni odgovornost. Osrednji nacionalni gledališki festival namreč ni razumljen samo kot pregled najzanimivejših, kakovostnih in presežnih gledaliških dogodkov pretekle sezone, ampak ima tudi tekmovalni naboj. Tu se pojavi zanimivo vprašanje: če gre za tekmo, kakšna so potem pravila? Kdo lahko sodeluje, kaj se primerja, v čem se tekmuje? Čeprav pravilnik Borštnikovega srečanja to do neke mere ureja, ostaja vprašanje v resnici odprto.In med drugim opozarja na

Vabilo na tiskovno konferenco

Borštnikovo srečanje, 3. junij ― Spoštovane novinarke in novinarji, cenjene urednice in uredniki! Letošnji 54. Festival Borštnikovo srečanje bo potekal med 14. in 27. oktobrom 2019. Izbor gledaliških predstav, uvrščenih v tekmovalni in spremljevalni program, je zaključen, letošnja festivalska edicija prinaša zelo kakovosten in obsežen program, ki se podobno kot lani pričenja z aktivnostmi za razvoj občinstev, usposabljanjem in študentskim programom, sledijo predstave v tekmovalnem in spremljevalnem programu, strokovni program in dodatne festivalske vsebine.   Vabimo vas na predstavitveno srečanje, na katerem vam bomo podrobneje predstavili program. Sodelovali bodo selektor tekmovalnega programa Matjaž Zupančič, umetniški direktor FBS Aleš Novak in direktor SNG Maribor Danilo Rošker, ki vam bodo na voljo tudi za izjave, pripravljena bodo predstavitvena gradiva za predstavnike medijev (po dogodku bodo na voljo tudi na naši spletni strani). Srečanje bo v četrtek, 6. junija 2019, ob 11. uri na Malem odru SNG Maribor. Veselimo se srečanja z vami! Ekipa FBS

Vabilo za posredovanje nominacij za Borštnikov prstan za leto 2019

Borštnikovo srečanje, 4. april ― Nagrada Borštnikov prstan je najvišje strokovno priznanje za življenjsko delo na področju igralske ustvarjalnosti v Republiki Sloveniji. Festival Borštnikovo srečanje jo podeli vsako leto, in sicer izmenično igralki in igralcu, na sklepni prireditvi ob zaključku festivala. Letošnja prejemnica prstana bo igralka, lani ga je prejel igralec Janez Škof. Nominacijo za Borštnikov prstan 2019 lahko podajo posamezniki in pravne osebe s področja uprizoritvenih umetnosti in s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Republiki Sloveniji ter SSG Trst, prav tako jo lahko na podlagi lastne presoje podajo člani žirije za podelitev Borštnikovega prstana. Nominacija mora vsebovati: podatke o kandidatki: ime in priimek, rojstni datum, naslov, telefon (in e-naslov); podatke o pobudniku nominacije: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, kontaktno osebo, naslov, telefon (in e-naslov); strokovno utemeljitev nominacije (z morebitnimi prilogami, kot so dodatna strokovna mnenja ipd).   Nominacije za Borštnikov prstan za leto 2019 nam pošljite do vključno 1. junija 2019 v zaprti ovojnici s pripisom "Nominacije za Borštnikov prstan 2019 – ne odpiraj!" na naslov: SNG Maribor, Festival Borštnikovo srečanje, Slovenska 27, 2000 Maribor. Za pravilno oddano bo štela tudi nominacija posredovana na e-naslov: ales.novak@borstnikovo.si.   Aleš Novak, umetniški direktor FBS   Maribor, 1. april 2019

Odslej brez nominacij predstav za tekmovalni program FBS

Borštnikovo srečanje, 1. april ― S 54. edicijo Festivala Borštnikovo srečanje uvajamo nekaj manjših sprememb pri našem delovanju: predstav odslej ne bo več potrebno nominirati, s čimer zmanjšujemo administrativne obremenitve producentov, nekoliko natančneje so definirane igralske in režijske nagrade, dodali smo še eno nagrado po presoji strokovne žirije, ostale spremembe notranjih aktov so nomotehnične narave. Sprejeli smo tudi novi sklep o pavšalnih odkupih predstav v tekmovalnem programu, ti so sedaj nekoliko višji kot so bili doslej. Podrobnosti najdete tukaj.

Svetovni dan gledališča

Borštnikovo srečanje, 27. marec ― Leta 1961 je Mednarodni gledališki inštitut (ITI) podal pobudo za svetovni dan gledališča, ki ga odtlej obeležujemo  27. marca. Na svetovni dan gledališča obkroži svet mednarodna poslanica, ki jo v ta namen spiše izbrana gledališka ustvarjalka ali ustvarjalec. Prva poslanica je bila v svet poslana leta 1962, njen avtor je bil Jean Cocteau. Poleg mednarodne poslanice, ki jo prebiramo na gledaliških dogodkih ali pred predstavami, v mnogih državah svetovni dan gledališča obeležujemo tudi z nacionalnimi poslanicami - slovensko poslanico je letos zapisala Maruša Majer.  
še novic