Odprt razpis za štipendijski program Wiener Festwochen

Borštnikovo srečanje, 24. januar ― Eden največjih in najbolj priznanih gledaliških festivalov v Evropi Wiener Festwochen je objavil razpis za štipendijski program "In the Field". Namenjen je ambicioznim umetnikom in kulturnim delavcem ter študentom v radiju 300 km od Dunaja - iz avstrijskih pokrajin ter Slovaške, Madžarske, Češke, Slovenije in Hrvaške.  Izbranih 15 kandidatov bo povabljenih na Dunaj, kjer bodo med 27. majem in 5. junijem 2022 spremljali festivalske dogodke in predstave Wiener Festwochen, se udeležili strokovnih dogodkov ter svoje vtise in izkušnje delili z mednarodnimi in domačimi umetniki.  Študijski program je namenjen ustvarjanju prostora za dialog in navdih ter praktičnemu vpogledu v strukture in delovne metode umetniškega in kulturnega posla. Udeležba je za izbrane udeležence brezplačna in vključuje vstopnice, nastanitev ter potne stroške z vlakom do največ 200 evrov. Razpis je objavljen na https://www.festwochen.at/en/open-call-in-the-field, rok za prijavo je 18. februar.  

Vilma Štritof je selektorica tekmovalnega programa 58. FBS

Borštnikovo srečanje, 21. december 2021 ― Umetniški direktor Aleš Novak je po predhodnem pozitivnem mnenju strokovne skupine za selektorico 58. Festivala Borštnikovo srečanje imenoval dramaturginjo in gledališko kritičarko Vilmo Štritof.  Novo obdobje izbora se začenja s 1. januarjem 2022 in se bo zaključilo s koncem koledarskega leta, 31. 12. 2022. Vilma Štritof (r. 1962 v Ljubljani) je že pred diplomo iz dramaturgije začela sodelovati z različnimi slovenskimi režiserji v Slovenskem mladinskem gledališču, nato v SNG Drama Ljubljana. Po diplomi je bila od leta 1991 kot dramaturginja zaposlena na Radiu Slovenija (v arhivu je doslej več kot štiristo radijskih iger, tudi mednarodno nagrajene) in eno leto kot odgovorna urednica tretjega programa ARS, nato pa je v obdobju med 2001 in 2007 delovala kot sekretarka na Ministrstvu za kulturo RS. Kot dramaturginja in soscenaristka je sodelovala pri dveh igrano-dokumentarnih celovečernih filmih, o Ivani Kobilci in o Almi Karlin, slednji je bil nagrajen kot najboljši dokumentarec leta na FSF. Med letoma 2015 in 2017 je kot dramaturginja sodelovala na mednarodni delavnici norveške platforme Ibsen International na Kitajskem. Njeni zadnji dramaturgiji sta bili v tujini, in sicer v Pekingu leta 2016 ter leto pozneje v norveškem Tromsoju. Bila je članica več slovenskih in mednarodnih žirij za področje radia, filma in gledališča, deluje tudi kot recenzentka projektov (s področja filma in gledališča) in avtorica kritiških zapisov in radijskih oddaj o literaturi in gledališču. Med letoma 2016 in 2019 je bila predsednica slovenskega Društva gledaliških kritikov in teatrologov, je članica Uredniškega odbora portala Kritika, bila je tudi v žiriji zadnjega Festivala Borštnikovo srečanje.  Kontakt: vilma.stritof@borstnikovo.si

Vilma Štritof je selektorica tekmovalnega programa 58. FBS

Borštnikovo srečanje, 21. december 2021 ― Umetniški direktor Aleš Novak je po predhodnem pozitivnem mnenju strokovne skupine za selektorico 58. Festivala Borštnikovo srečanje imenoval dramaturginjo in gledališko kritičarko Vilmo Štritof.  Novo obdobje izbora se začenja s 1. januarjem 2022 in se bo zaključilo s koncem koledarskega leta, 31. 12. 2022. Vilma Štritof (r. 1962 v Ljubljani) je že pred diplomo iz dramaturgije začela sodelovati z različnimi slovenskimi režiserji v Slovenskem mladinskem gledališču, nato v SNG Drama Ljubljana. Po diplomi je bila od leta 1991 kot dramaturginja zaposlena na Radiu Slovenija (v arhivu je doslej več kot štiristo radijskih iger, tudi mednarodno nagrajene) in eno leto kot odgovorna urednica tretjega programa ARS, nato pa je v obdobju med 2001 in 2007 delovala kot sekretarka na Ministrstvu za kulturo RS. Kot dramaturginja in soscenaristka je sodelovala pri dveh igrano-dokumentarnih celovečernih filmih, o Ivani Kobilci in o Almi Karlin, slednji je bil nagrajen kot najboljši dokumentarec leta na FSF. Med letoma 2015 in 2017 je kot dramaturginja sodelovala na mednarodni delavnici norveške platforme Ibsen International na Kitajskem. Njeni zadnji dramaturgiji sta bili v tujini, in sicer v Pekingu leta 2016 ter leto pozneje v norveškem Tromsoju. Bila je članica več slovenskih in mednarodnih žirij za področje radia, filma in gledališča, deluje tudi kot recenzentka projektov (s področja filma in gledališča) in avtorica kritiških zapisov in radijskih oddaj o literaturi in gledališču. Med letoma 2016 in 2019 je bila predsednica slovenskega Društva gledaliških kritikov in teatrologov, je članica Uredniškega odbora portala Kritika, bila je tudi v žiriji zadnjega Festivala Borštnikovo srečanje.  Kontakt: vilma.stritof@borstnikovo.si

Podelili Severjeve nagrade

Borštnikovo srečanje, 20. december 2021 ― Nagrado Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih letos prejmeta Blaž Setnikar, član ansambla Prešernovega gledališča Kranj, in Marjuta Slamič, članica ansambla Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. Za letošnje nagrade so se igralci potegovali s premiernimi uprizoritvami v obdobju med 15. septembrom 2019 in 15. septembrom 2021. Med predlaganimi poklicnimi in ljubiteljskimi igralci ter študenti dramske igre je zmagovalce izbrala strokovna žirija, v kateri so bile predsednica Nataše Barbare Gračner ter članice Silva Čušin, Tea Rogelj, Diana Koloini in Zala Dobovšek. Marjuta Slamič Severjevo nagrado prejme za vlogo Bogdane v komediji Simone Semenič jerebika, štrudelj, ples pa še kaj v režiji Jureta Novaka. Uprizoritev je leta 2021 nastala v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Slovenskega mladinskega gledališča. "V vlogi farovške gospodinje je dar za naravno in detajlirano podajanje – tako tipičen za Marjutino igro pred kamero – nadgradila s smislom za komično, čutnostjo in primorskim temperamentom. Pri tem je izkoristila vse prednosti izražanja v domačem, ajdovskem narečju," je v obrazložitvi zapisala žirija in dodala, da je Marjuta Slamič Bogdano oblikovala s toplino in pretanjenim razumevanjem malega človeka, zato ni presenetljivo, da gledalci takoj kupimo in vzljubimo to polnokrvno figuro. Drugi Severjev nagrajenec, Blaž Setnikar, nagrado prejme za vlogo Osvalda Alvinga v uprizoritvi Strahovi Henrika Ibsena v režiji Igorja Vuka Torbice, v Škofjeloškem pasijonu Očeta Romualda/Lovrenca Marušiča v režiji Jerneja Lorencija pa je upodobil "Slehernika". Kot je zapisala žirija, Setnikar vlogo Osvalda intenzivno izživi v skladu s svojo razdelano igralsko noto in izjemno usklajenostjo z idejo režijskega koncepta, ki Ibsenovo dramo upodobi s preciznim posluhom za današnji trenutek. "Sodobnost in aktualnost Setnikarjeve igre ni le v osebnostni kompleksnosti, temveč predvsem v natančni odmerjenosti in urav

Slovenski gledališki založniki na 37. Slovenskem knjižnem sejmu

Borštnikovo srečanje, 22. november 2021 ― Pod sloganom Knjige povezujejo od 22. novembra do 5. decembra na spletu poteka 37. Slovenski knjižni sejem, najpomembnejša prireditev na področju knjige in branja pri nas, na kateri ponovno skupaj nastopamo glavni založniki s področja gledališča – Festival Borštnikovo srečanje, Slovenski gledališki inštitut, Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, Zavod Maska in Zavod Emanat.Na sejmu, ki je dostopen na www.knjiznisejem.si se predstavljamo z novitetami, temeljnimi deli in založniškimi zanimivostmi, namenjenimi strokovni in širši javnosti – ustvarjalcem, raziskovalcem in gledalcem, vsevedom, radovednim, starejšim in mladim … Na Festivalu Borštnikovo srečanje vam na vse naše publikacije iz zbirke Borštnikov prstan nudimo 20% popust. Za informacije in naročila nam pišite na: info@borstnikovo.si, mi pa vam bomo v najkrajšem možnem času po elektronski pošti poslali podatke za plačilo ter Vam knjige in račun dostavili po pošti. Brezplačna poštnina za dostavo po Sloveniji. Če bi ukrepi v zvezi z epidemijo dopuščali, bi se sejem sicer moral zgoditi v živo v Cankarjevem domu, tako pa bo okrog 60 dogodkov posnetih v sejemskem studiu in dnevno objavljenih na spletni strani. Spremljate jih lahko tukaj -->  

Škofjeloški pasijon zmagovalec 51. Tedna slovenske drame

Borštnikovo srečanje, 14. november 2021 ― S podelitvijo nagrad se je v Kranju končal 51. Teden slovenske drame, velika zmagovalka pa je uprizoritev Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija in koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Predstava je prejela Šeligovo nagrado po izboru žirije, nagrado po izboru občinstva in tudi igralski nagradi, ki so ju sicer podelili prvič.  "Škofjeloški pasijon v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj zgodovinske sedimente in težo svetopisemskega izročila, ki obdaja prvo slovensko dramsko besedilo, prevede v sodobno pulzirajoče gradivo, ki besedo tudi dejansko prestavi v meso. Vsebino gledališkega dogodka postavi v trpna in trpeča telesa, ki kanonično zgodbo uprizarjajo v svojstvenem odrskem jeziku," je v obrazložitvi nagrade za najboljšo predstavo festivala zapisala žirija v sestavi Rok Bozovičar, Diana Koloini in Viktorija Rangelova. Predstava Škofjeloški pasijon je najbolj prepričala tudi gledalce. Ti so sicer v tekmovalnem in spremljevalnem programu videli osem predstav po izboru selektorja Roka Andresa; tri predstave zaradi produkcijskih težav v Kranju niso bile odigrane.  Žiranti so prvič podelili tudi nagradi za najboljšega igralca in igralko. Dodelili so ju igralcema Škofjeloškega pasijona Doroteji Nadrah in Blažu Setnikarju. Igralka v vlogo Eve in Marije vstopa brez verbalnega aparata in se ne naslanja na tipizirane podobe žrtve, temveč s svojo telesno ekspresivnostjo in vztrajnostjo vzpostavi presunljivo odrsko prisotnost, meni žirija. Za Setnikarja pa so zapisali, da se "kot Adam in Kristus brezkompromisno podvrže torturi uprizoritvenega kolesja, pri čemer znotraj njega ostaja čist v svoji sleherniški naivnosti." Posebno nagrado Tedna slovenske drame, ki je bila prav tako podeljena prvič, pa je žirija dodelila uprizoritvi Gejm v režiji Žige Divjaka in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča ter Maske Ljubljana, in sicer za družbeno občutljivost uprizoritve. "Njena igra ne poteka v fikcijskih svetovih, temveč

Podeljene nagrade ZDUS

Borštnikovo srečanje, 10. november 2021 ― V okviru 51. Tedna slovenske drame, ki te dni poteka v Kranju, je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo stanovske nagrade za leti 2020 in 2021. Letos je strokovna komisija, ki so jo sestavljali Barbara Cerar, Rok Andres in Branko Jordan (predsednik) sklenila, da podeli nagrade kot sledi.  1 Nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije "Marko Slodnjak" za dveletno obdobje je prejela režiserka IVANI DJILAS za umetniške dosežke na področju gledališke režije v zadnjih dveh letih.  Eruptivna življenjska sila režiserke Ivane Djilas, ki se loteva tabuiziranih tem, vprašanj povezanih z drugačnostjo, v svojih žanrsko raznolikih predstavah združuje intimnost, magičnost in družbeno aktualnost. Dramske predloge neustrašno prepleta z živo glasbo, videom, gibom, lutkami in kabaretom, pa vendar vedno ohranja intimno identifikacijsko točko, ki stremi k preseganju stereotipov. V zadnjih dveh letih se je Ivana Djilas režijsko podpisala pod kar deset uprizoritev, njene predstave pa odlikuje ansambelska igra in vedno znova drugačen metagledališki jezik, ki ga izumlja.  2 Igralsko nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije "Duša Počkaj" za dveletno obdobje je prejela igralka ANI FACCHINI za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih.  Igralka Ana Facchini, članica SNG Nova Gorica, je v svoji bogati karieri in tudi z vlogami v zadnjih dveh letih pokazala izjemen in subtilen čut za oblikovanje žanrsko raznolikih in poglobljenih odrskih figur, ustvarila je prepričljive in pretanjeno zasnovane kreacije, pa naj gre za poetične pevsko in igralsko zahtevne like, realistične, pravljične ali nerealistične; komične in dramske.  3 Igralsko nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije "Duša Počkaj" za dveletno obdobje so podelili igralki NINI VALIČ za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih.  Igralka Nina Valič, članica SNG Drama Ljubljana, s svojim talentom, osebnostjo in odnosom do dela obogati delo na vsaki predstavi. Njena igra je usmerjena v predsta

Umrl je Vasja Predan, starosta slovenske gledališke kritike

Borštnikovo srečanje, 1. november 2021 ― V 91. letu starosti se je poslovil teatrolog, gledališki in literarni kritik Vasja Predan. Skoraj pol stoletja je s kritiškim očesom spremljal domače in tuje gledališke uprizoritve na Slovenskem. Bil je dejaven, plodovit, zanesljiv in pronicljiv kritiški in publicistični sopotnik slovenskega gledališkega, literarnega in kulturnega dogajanja v drugi polovici 20. stoletja in v prvem desetletju 21. stoletja. Diplomiral je iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter se zaposlil kot dramaturg na TV Ljubljana, nato pa je bil do leta 1992 urednik pri Naših razgledih. Obenem je pisal eseje in komentarje o dramaturških in gledaliških vprašanjih, iz katerih je razbrati njegovo odprtost za aktualizirano, samosvojo odrsko interpretacijo dramske umetnine. Pisal je tudi o slovstvenih vprašanjih in spremne besede h knjižnim objavam dramskih in drugih besedil. Večkrat je bil član različnih žirij in selektor Sterijinega pozorja v Novem Sadu. Bil je tudi pobudnik, soavtor in sourednik monografskega zbornika o režiserju Miletu Korunu iz leta 2002. Skupaj z Dušanom Moravcem je leta 2001 izdal knjigo Sto slovenskih dramskih umetnikov, leta 2004 pa je izšle njegove Teatrološke študije in eseji. Leta 1967 je prejel nagrado Prešernovega sklada, ob svoji 80-letnici leta 2010 pa Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Mesto Ljubljana mu jo je podelilo za izjemen opus kritiških analiz ter pronicljivih, pisateljsko vživetih interpretacij slovenske književnosti in gledališča, pa tudi za dolgoletno ustvarjanje visokega javnega intelektualnega dialoga znotraj slovenske in svetovne umetnosti in kulture v vlogi urednika Naših razgledov. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov je Predanu leta 2016 podelilo prvo nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo.

Tone Partljič je postal častni občan mesta Maribor

Borštnikovo srečanje, 20. oktober 2021 ― Naziv častnega občana mesta Maribor je letos prejel Tone Partljič – pisatelj, dramaturg, scenarist in komediograf, dolga leta pa tudi nezamenljivi organizacijski člen Festivala Borštnikovo srečanje. Kot je zapisala občinska Komisija za priznanja in nagrade, Partljič naziv prejme "v znak zahvale in spoštovanja, za življenjsko delo in zasluge, dosežene na področju pisanja, literature, in za aktivnosti na področju družbenega delovanja, s čimer je prispeval k prepoznavnosti in ugledu mesta Maribor doma v ožjem in širšem prostoru".   Tone Partljič je profesionalno kariero začel kot učitelj, a jo kmalu nadaljeval v gledališču kot dramaturg (Drama SNG Maribor), umetniški vodja (Mestno gledališče ljubljansko, SNG Drama Ljubljana), predvsem pa kot dramatik. Velja za najuspešnejšega slovenskega komediografa; piše tudi prozo in literaturo za otroke. Slovenska in druga gledališča so uprizorila več kot 20 njegovih del. Komediji je posvetil večino svojega pisateljskega talenta, je pa tudi mojster proze, pri čemer prevladujejo romani, krajša prozna dela in zbirke črtic. Po mnenju komisije ne gre pozabiti niti njegovega prispevka k razvoju slovenskega filma, domačih nadaljevank in filmov, kjer se podpisuje kot scenarist pomembnih in odmevnih del, pogosto nastalih na podlagi njegovih, lastnih dramskih besedil. Vzporeden s pisanjem je njegov družbeni angažma: v burnih letih med 1983 in 1987 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, enega najbolj izpostavljenih forumov takratne civilne družbe. V novi državi je skoraj desetletje deloval kot poslanec Državnega zbora.   Sooblikoval podobo Festivala Borštnikovo srečanje S Festivalom Borštnikovo srečanje je bil povezan več kot štirideset let, od začetkov leta 1970, ko je bil na povabilo Branka Gombača prvič v žiriji publike, leto kasneje postane urednik gledališkega lista in član organizacijskega odbora, nato pa je deloval kot član raznih organov Borštnikovega srečanja - od izvršilnega do glavnega odbora, podpredsednika sveta in o

Znani dobitniki primorskih gledaliških nagrad Tantadruj 2021

Borštnikovo srečanje, 8. oktober 2021 ― Tri primorska gledališča - Gledališče Koper, Slovensko stalno gledališče (SSG) iz Trsta in SNG Nova Gorica - so razglasila dobitnike primorskih gledaliških nagrad Tantadruj 2021. Z njimi že enajsto leto zaznamujejo delo posameznih ustvarjalcev, ki spodbujajo umetniško rast in razvoj gledališke umetnosti. Kot najboljša predstava je tričlansko komisijo (Andraž Gombač, Ivana Zajc in Gojmir Lešnjak) prepričala Jugoslavija, moja dežela v režiji Marka Misirače in izvedbi Gledališča Koper, Gledališča Prijedor in Fundacije Friedrich Ebert Stiftung. Nagrado za igralsko stvaritev je prejela Marjuta Slamič za vlogo Bogdane v uprizoritvi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj v režiji Jureta Novaka in izvedbi SNG Nova Gorica ter Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana. Za poseben dosežek pa so nagrado prejeli tudi Jure Karas, Joži Šalej in igralci/ustvarjalci songov v predstavi Čudovita v režiji Tijane Zinajić in izvedbi SSG Trst in SiTi Teatra BTC.  Za življensko delo nagrajen Ivo Barišič Strokovna žirija v sestavi Ingrid Kašca Bucik, Nataša Sosič Fabjan in Bine Matoh je nagrado za življenjsko delo podelila dolgoletnemu igralcu in upokojenemu članu ansambla SNG Nova Gorica Ivu Barišiču. "S predanostjo, zanosom in energijo mladeniča, ki v gledališču ni delal, temveč je gledališče živel," je Ivo Barišič ustvaril več kot 200 gledaliških vlog. Naj so bile male ali velike, vselej so bile lucidne in šarmantne, " so zapisali v utemeljitvi, ki je v celoti dostopna tukaj.  Čestitamo!

Zaključil se je 54. in 55. Bitef

Borštnikovo srečanje, 27. september 2021 ― S podelitvijo nagrad se je minuli vikend v Beogradu končal letošnji 54. in 55. Bitef, ki je potekal med 13. in 25. septembrom. Žirija, ki ji je predsedovala umetniška direktorica teatra Maksima Gorkega iz Berlina Shermin Langhof, se je zaradi dejstva, da je bila letošnja izdaja festivala dvojna (lani je odpadla zaradi epidemije), odločila podeliti po dve nagradi v vsaki kategoriji.  Nagrado za najboljšo predstavo v celoti, grand prix Mira Trailović,sta prejeli predstavi Cement Beograd v režiji Sebastijana Horvata in Uročil sem te iranskega režiserja Ehsana Hemeta. Posebno nagrado Jovan Ćirilovso prav tako podelili dvema projektoma, in sicer Farm Fatale v režiji Filipa Kena in Višnjik v Višnjiku v režiji Boba Jelčića. Podelili so tudi nagrado za najboljšega režiserja. Žirija lista Politika, ki ji je predsedoval Haris Pašović je videla 12 predstav v glavnem programu in se odločila podeliti 2 nagradi za najboljšega režiserja: Bobu Jelčiću, posebno priznanje za režijo predstave Višnjik v Višnjiku v produkciji de facto gledališke skupine iz Zagreba in Vimu Vandekejbusu za koreografijo in režijo predstave Sledi v produkciji Ultima Vez iz Bruslja. Umetniški direktor Bitefa Ivan Medenica je ob koncu za najboljšo predstavo po izboru občinstva razglasil predstavo Kot da konec ni niti blizu v produkciji avtorskega tandema Maje Pelević in Nikole Zavišića.  

Portal Kritika

Borštnikovo srečanje, 7. september 2021 ― Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) vzpostavlja nov spletni prostor za referenčno kritiko, recenzije in refleksijo uprizoritvenih umetnosti – kot samostojna enota slovenskega gledališkega portala SiGledal je zaživel portal Kritika, ki želi ponuditi strokovno, konsistentno, ažurno, prodorno in neodvisno kritiško misel, ki služi tako (samo)refleksiji uprizoritvenih umetnosti kot tudi zgodovinjenju (minljivih) uprizoritev. Na osrednjem delu portala so objavljene kritike posameznih predstav profesionalnih slovenskih gledaliških ustvarjalcev, predvsem institucionalnih in vidnejših neinstitucionalnih producentov, podstran Mnenja je namenjena daljšim mnenjskim zapisom, intervjujem, pregledom sezon, odmevom z gostovanj slovenskih gledališčnikov v mednarodnem prostoru in odmevom z gostovanj tujih presežnih gledaliških dogodkov v Sloveniji, poročilom s tujih gledaliških festivalov, esejističnim zapisom o slovenskem gledališču in gledališki produkciji. Svoj prostor pa so našli tudi mladi kritiki, saj je podstran Mala šola kritike namenjena objavi kritiških zapisov mladih kritikov, ki nastajajo v okviru delavnic in seminarjev kritiškega pisanja. Namen te podstrani je vzpostaviti prostor za javno objavo in s tem tudi za primerjavo, pridobivanje izkušenj in razvoj mladega pisca. Pomembna poslanstva Kritike so: konstruktiven dialog z uprizoritvenimi umetnostmi, strokovna presoja, izhodišča za samopremislek in razvoj, usmerjanje in vzgoja gledalca, odpiranje drugačnih pogledov na videno/doživeto. Predvsem pa portal Kritika stroki ponuja prostor, kjer lahko neodvisno in prostorsko neomejeno razvija kritiško misel o sodobni uprizoritveni umetnosti. Različni formati, načini spremljanja, kriteriji, pristopi, pogledi, tudi ob istih predstavah, bodo bistveno prispevali k odpiranju prostora dialoga ter k razvoju ne le področja kritike, temveč celotnega gledališkega področja.  Pogovor z Rokom Adresom, dramaturgom in ter glavnim in odgovornim urednikom Kritike

Pogovor z Jette Ostan Vejrup

Borštnikovo srečanje, 29. junij 2021 ― Slovenski gledališki inštitut vsakič po zaključku Festivala Borštnikovo srečanje pripravi pogovor s prejemnico/prejemnikom Borštnikovega prstana. Letos se je Ana Perne pogovarjala z vrhunsko gledališko igralko in dobitnico Borštnikovega prstana 2021 Jette Ostan Vejrup.  Vabljeni k ogledu pogovora. 

Nagrade 56. Festivala Borštnikovo srečanje

Borštnikovo srečanje, 27. junij 2021 ― Umetniški direktor Aleš Novak Selektor Rok Bozovičar Strokovna žirija Ivan Medenica, Barbara Orel, Haris Pašović, Vilma Štritof (predsednica) in Norbert Rakowski Zaključno mnenje žirije o 56. Festivalu Borštnikovo srečanje Epidemija je radikalno posegla v gledališko stvarnost in za dobro leto dni domala zaustavila delo gledaliških ustvarjalcev. V izrednih razmerah je bila tudi izvedba Festivala Borštnikovo srečanje negotova. Po prekinitvi festivalskega dogajanja oktobra lani je bil letošnji termin iz meseca maja prestavljen in v celoti izveden v juniju. Organizatorjem je uspelo obdržati kontinuiteto tako v slovenskem kot v mednarodnem delu programa. Žirija si je v tekmovalnem programu ogledala osem uprizoritev, saj dveh izmed desetih izbranih iz sezone 2019/2020 ni bilo več mogoče obnoviti. Selekcija izkazuje širok spekter raznolikih avtorskih poetik, izvedbenih pristopov in produkcijskih modelov. Zastopane so vse generacije gledaliških ustvarjalcev, med katerimi vidno izstopa mlajša. V žiriji so prevladovali strokovnjaki iz tujine, zato je njen pogled pretežno usmerjala mednarodna vizura. Ob preizpraševanju samoumevnosti slovenskega gledališkega in kulturnega konteksta žirija ugotavlja, da slovensko gledališče dokazuje svojo vitalnost in družbeno odgovornost na visoki profesionalni ravni, ob tem pa ostaja prostor živega srečevanja, izmenjave in refleksije. Občinstvo se je vrnilo v gledališče in verjamemo, da bo spremljalo gledališko ustvarjalnost, Festival Borštnikovo srečanje pa bo še naprej deloval povezovalno in pretočno, v nenehnem dinamičnem odnosu z družbo in ljudmi, ki ga ustvarjajo. Nagrade Veliko nagrado Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo predstavo prejme uprizoritev Gejm v režiji Žige Divjaka v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana Uprizoritev Gejm od nas ne pričakuje niti empatije niti moralne opredelitve, ampak dosledno spoštovanje zakonov, ki določajo civilizacijske standarde. Vrhunski igralski

Do zaključka v nedeljo še številni festivalski dogodki

Borštnikovo srečanje, 24. junij 2021 ― Pred nami je sklepni del 56. Festivala Borštnikovo srečanje, ki ga bomo sklenili v nedeljo, 27. junija, s slavnostno podelitvijo festivalskih nagrad in Borštnikovega prstana, ki ga bo letos prejela vrhunska dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Med festivalom, ki smo ga izpeljali v celoti, se je na številnih prizoriščih odvilo več kot sedemdeset dogodkov, nekaj jih bo na sporedu še v teh dneh. Poleg gledaliških predstav v tekmovalnem in spremljevalnem programu smo izvedli obsežne dopolnilne vsebine, glasbene koncerte, konference, strokovna srečanja in pogovore o knjigah. Letos smo dodali nova festivalska prizorišča, med občinstvom pa so bile posebej toplo sprejete predstave Gledališča Ane Monro, ki je pred enotami doma za starejše Danice Vogrinec nastopalo z interaktivno ulično predstavo Cirkus Korona. Projekt se je razvil iz serije umetniških intervencij Ana pod oknom, ki jih je skupina spomladi 2020 izvajala na dvoriščih stanovanjskih sosesk v Ljubljani, da bi kljub omejitvam ostali v živem stiku z občinstvom. Danes, v četrtek, 24. junija, ob 18.30 bo v Stari dvorani potekala okrogla miza, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Beletrino, na kateri bomo predstavili monografijo RAC, biografski roman o življenju Radka Poliča. Gosta dogodka bosta Radko Polič - Rac in avtorica knjige Petra Pogorevc. Med pogovorom, ki ga bo vodila Danaja Lorenčič, bodo obiskovalci lahko prisluhnili tudi odlomkom iz knjige, ki odstira in prepleta spomine na igralčevo življenjsko in ustvarjalno pot ter razkriva, da je na odru enako strasten in zahteven kot za njim. Odlomke bodo brali Nataša Matjašec Rošker, Ksenija Mišič, Vladimir Vlaškalić, Petja Labović in Žan Koprivnik. V petek, 25. junija, ob 18.00 bo na Malem odru predstavitev knjige Roka Vevarja Ksenija, Xenia: londonska plesna leta Ksenije Hribar, 1960–1978, ki je izšla pri Založbi Maska. V pogovoru, ki ga bo vodila Mojca Kumerdej, bosta poleg avtorja Roka Vevarja sodelovala tudi Sinja Ožbolt in Marko Mlačnik, plesalkina
še novic