Jana Zupančič prejemnica nagrade Prešernovega sklada

Borštnikovo srečanje, 4. december ― Dramska igralka Jana Zupančič, članica Mestnega gledališča ljubljanskega, je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za vloge v zadnjih treh letih. Kot je v obrazložitvi komisije zapisal Jernej Lorenci je "v zadnjih letih posegla po samem vrhu igralske umetnosti: pa ne zgolj po vrhu svoje lastne umetniške poti, temveč po vrhu slovenskega gledališča nasploh," pri tem je izpostavil vloge Barbare Fordham v uprizoritvi Avgust v okrožju Osage Tracyja Lettsa (za katero je dobila tudi Borštnikovo nagrado za igro), Mile v Usedlinah Katarine Morano, Helene v Slamniku Eugena Labicha in Veronique v uprizoritvi Bog masakra Yasmine Reza. "Jana Zupančič z enako ustvarjalno silo ustvarja v različnih igralskih legah in znotraj raznorodnih režijskih konceptov ter poetik. Z isto gibkostjo, zavzetostjo in odrsko prepričljivostjo ustvarja izrazito raznovrstne človeške "obraze". Vse pa brez dvoma druži "popoln posluh za drugega", kar je redka lastnost današnjih časov," je še zapisal. "Za Jano Zupančič bi lahko rekli, da vloge gradi iz jedra in od znotraj. Vse, kar je zunanjega, je organska posledica globokega notranjega uvida v življenje njenih protagonistk. Sredstva njenega igralskega delovanja so umerjena, reducirana na bistveno." Doslej je prejela vse najpomembnejše nagrade na gledališkem področju: akademijsko Prešernovo nagrado, Dnevnikovo nagrado, nagrado Sklada Staneta Severja, nagrado Vesna (za stransko in tudi najboljšo vlogo na Festivalu slovenskega filma), nagrado Duše Počkaj (ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije) in Borštnikovo nagrado. Prešernova nagrajenca za leto 2024 sta sicer pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer. Nagrade Prešernovega sklada pa poleg Zupančičeve, prejmejo še pesnica Miljana Cunta, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, režiserka Sara Kern in grafični oblikovalec Tomato Košir. Nagrade bodo podelili na državni proslavi pred slovenskim kulturnim praznikom, 8. februarjem. Koncept in režij

Vabilo za posredovanje nominacij za Borštnikov prstan za leto 2024

Borštnikovo srečanje, 10. november ― Nagrada Borštnikov prstan je najvišje priznanje za igralsko ustvarjalnost v Republiki Sloveniji. Festival Borštnikovo srečanje prstan podeli vsako leto, in sicer izmenično igralki in igralcu, na sklepni prireditvi ob zaključku festivala. Prihodnje leto bo prejemnik igralec, letos ga je prejela Nataša Matjašec Rošker. Nominacijo za Borštnikov prstan 2024 lahko podajo posamezniki in pravne osebe s področja uprizoritvenih umetnosti in s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Republiki Sloveniji ter SSG Trst, prav tako jo lahko na podlagi lastne presoje podajo člani vsakokratne žirije za podelitev Borštnikovega prstana.  Nominacija mora vsebovati:  •  podatke o kandidatu: ime in priimek, rojstni datum, naslov, telefon in e-naslov;  •  podatke o pobudniku nominacije: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, kontaktno osebo, naslov, telefon in e-naslov;  •  strokovno utemeljitev nominacije (z morebitnimi prilogami, kot so seznam vlog, kritike, dodatna strokovna mnenja ipd).     Nominacije za Borštnikov prstan za leto 2024 nam pošljite do vključno 15. januarja 2024 v zaprti ovojnici s pripisom "Nominacije za Borštnikov prstan 2024 – ne odpiraj!" na naslov:  SNG Maribor, Festival Borštnikovo srečanje, Slovenska 27, 2000 Maribor. Za pravilno oddano bo štela tudi nominacija posredovana na e-naslov: info@borstnikovo.si. Aleš Novak, umetniški direktor FBS Maribor, 10. november 2023    

Pogovor s prejemnico Borštnikovega prstana Natašo Matjašec Rošker

Borštnikovo srečanje, 19. oktober ― Slovenski gledališki inštitut vsako leto jeseni pripravi pogovor s prejemnikom ali prejemnico Borštnikovega prstana. Najvišje igralsko odličje za življenjsko delo pri nas je letos prejela vrhunska igralka Nataša Matjašec Rošker, prvakinja Drame SNG Maribor.  "Esenca njene igre je neulovljiva, izmika se kategoriziranju, saj se v svojem igralskem iskanju nikoli ne ustavi, pač pa neprestano išče nove igralske poti in izrazna sredstva. Slednjega se ne poslužuje zaradi drugačnosti per se, pač pa z iskanjem nekonvencionalnih rešitev prodira globlje v uprizoritev, igralsko kreacijo, vlogo, odnose, stanja … Svoj igralski modus operandi oblikuje do perfekcionističnih nians, detajlov, na novo izumlja oblike, ki jih gradi na stičišču raznovrstnih umetniških polj. In čeprav je večji del svoje kariere posvetila najrazličnejšim zvrstem znotraj dramskega gledališča, so ji blizu eksperimentalne in laboratorijske forme, tudi lutkovno gledališče in film," je zapisala dramaturginja Maja Borin v utemeljitvi nominacije za Borštnikov prstan.   Pogovor z letošnjo prejemnico Borštnikovega prstana Natašo Matjašec Rošker bo, v dvorani Slovenskega gledališkega inštituta, naslednji četrtek, 26. oktobra 2023, ob 18. uri vodila teatrologinja Ana Perne.   Vljudno vabljeni!

Večerova nagrada Aljoši Koltaku

Borštnikovo srečanje, 9. oktober ― V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so v sodelovanju s časopisno hišo Večer že štirinajstič zapored podelili nagrado za igralske dosežke članu igralskega ansambla, ki jo je tokrat prejel igralec Aljoša Koltak za vlogo Akima, Nikitovega očeta v uprizoritvi Oblast teme L. N. Tolstoja v režiji Maše Pelko. Kot je v obrazložitvi zapisala strokovna komisija v sestavi Petre Vidali, Jana Krmelja in Kaje Novosel (predsednica) "Aljoša Koltak v uprizoritvi Oblast teme oživi nestereotipen moški lik: to je oče, nevrotična figura, ki ne najde svojega mesta v konstelacijah nasilja. V uprizoritvenem svetu so moški liki pogosto omejeni na tradicionalne vloge, ki reproducirajo obstoječi sistem moči, zato pozdravljamo subtilnost, ki osvetljuje bogatejše in paradoksalne plati patriarhalne resničnosti Tolstojevega teksta."  Aljoša Koltak, ki je član celjskega igralskega ansambla od leta 2003 je s svojo igro "presegel stereotipe, ki pogosto omejujejo moške like na virilno, klišejsko podobo močnega in neobčutljivega posameznika. Njegova upodobitev nestereotipno izraža nevrotičnost, nemoč in spopadanje s čustvenimi izzivi, kar poglablja razumevanje človeške psihologije in paradoksalnosti moške identitete ter ranljivosti v uprizoritvenem prostoru," je o svoji soglasni odločitvi še zapisala komisija. Nagrajencu iskreno čestitamo.

Izvedli smo avdicijo za predstavo Aktivistke

Borštnikovo srečanje, 25. september ― Minuli konec tedna smo na Komornem odru SNG Maribor izvedli avdicijo za predstavo Aktivistke, ki nastaja v okviru projekta Sence pandemije: skriti glasovi. K sodelovanju smo povabili delavke s področja kulture, ki jih zanimajo izkušnje drugih v tem segmentu ter želijo deliti tudi svoje lastne izkušnje in poglede ter ozaveščati o problematiki ne glede na to, kaj so oziroma počnejo v kulturnem sektorju (računovodkinja, igralka, garderoberka, režiserka, poslovna sekretarka, producentka, prevajalka, čistilka, strokovnjakinja za odnose z javnostmi, dramaturginja, kostumografinja, avtorica, fotografinja, rekviziterka, biljeterka, inspicientka, oblikovalka, koreografinja ...). V dveh dneh se je avdicije z režiserko predstave Selmo Spahić, dramaturginjo projekta Ivano Vuković in avtorico izbranega slovenskega besedila Aktivistke Katjo Gorečan udeležilo 15 kandidatk, še nekaj se jih bo v prihodnjih dneh srečalo z ustvarjalno ekipo preko virtualnih platform. Vzdušje na avdicijah je bilo sproščeno in motivirano ter s ciljem najti različne profile delavk, ki bi ustrezali konceptu predstave. O izboru bomo udeleženke obvestili do konca oktobra, delo z umetniško ekipo pa bo v Mariboru potekalo predvidoma februarja 2024. Nastajajoča predstava je del omnibusa, ki bo sestavljen iz treh delov/predstav in bo odigran v Mariboru, Zagrebu, Beogradu in v še dveh tujih državah. Več o projektu. Projekt prek Ustvarjalne Evrope sofinancira Evropska komisija.

Nagrajena Branko Jordan in Aljoša Ternovšek

Borštnikovo srečanje, 19. september ― Nagrada julija igralcu Aljoši Ternovšku Nagrado julija, ki jo Prešernovo gledališče Kranj podeljuje članu igralskega ansambla, ki je v minuli gledališki sezoni 2022/2023 s svojo stvaritvijo najbolj prepričal gledalce in žirijo, letos prejme igralec Aljoša Ternovšek za vlogo v Deževnem dnevu v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića in v režiji Sebastijana Horvata. Žirija, ki so jo sestavljali dramaturginja Vilma Štritof kot predsednica, novinar Gorenjskega glasu Igor Kavčič ter predstavnica gledalcev Barbara Logar, je v utemeljitvi zapisala, da ima Ternovškova "igra moč, da nas, gledalce, s svojo intenzivnostjo privede v situacijo, ko tudi sami ugledamo svoje in skupno temno brezno". "Aljoša Ternovšek vlogo Petra začenja v suvereni poziciji, družbeno utrjeni po vseh malomeščanskih pravilih. Zanimanje za begunsko krizo je pri njem zgolj akademska téma in nič, razen potlačene bolečine ob tem, da z ženo ne moreta imeti otrok, je ne more omajati. Ležerno in neobremenjujoče dogajanje zamaje in pretrga odločitev, da najde na neznan način odtujeno družinsko dragocenost, verižico. Igralec takrat izstopi iz sveta udobja in se obsesivno zažene v njeno iskanje. Sprva le površinsko, lagodno igro na robu rutine odločno usmeri v izpolnitev naloge. Vendar izstop iz ugledne soseske v doslej zanj povsem neznano predmestje, v zakotni, temačni in vse bolj nevarni Gurlitsch, pomeni sestop v svet, v katerem se ne znajde. Postaja vse bolj negotov, misija se sprevrže v paranoično beganje in potapljanje vse globlje ne le v svet Gurlitscha, ampak v svoje še do pred kratkim skrbno prikrito nezavedno, polno frustracij in travm. V uprizoritvi s statičnim začetnim pogledom se vizura s filmsko hitrostjo vse intenzivneje menjava, Peter pa pada vse globlje, dokler domnevno ne ubije človeka. Vendar ni nič gotovo: morda je Gurlitsch le v njem in v resnici ne obstaja. Aljoša Ternovšek je nosilno vlogo Petra do potankosti razvil od samozavestnega intelektualca do človeka, ki mu je vse ušlo iz rok, saj p

Vabilo na avdicijo za predstavo Aktivistke

Borštnikovo srečanje, 5. september ― K sodelovanju pri nastajanju predstave vabimo delavke s področja kulture, ki jih zanimajo izkušnje drugih v tem segmentu, želijo deliti lastne izkušnje in vtise ter imajo željo sodelovati kot nastopajoče v predstavi Aktivistke; nastala bo na podlagi besedila Katje Gorečan, ki je bilo izbrano na natečaju projekta Sence Pandemije in se ukvarja z izkušnjami žensk v kulturnem sektorju. Kje: Slovensko narodno gledališče Maribor (Mali oder) Kdaj: petek, 22. september ob 17.00 ali sobota, 23. september ob 10.00 Obvezne prijave do četrtka, 21. septembra na: mojca.kolar@borstnikovo.si Ob prijavi prosim pošljite kratek opis svojih delovnih izkušenj v kulturi.   *izsek iz besedila Aktivistke* plačilo za umetnost je ljubezen, ne denar ampak jaz ne potrebujem več te ljubezni, jaz rabim denar da lahko normalno živim umetnost delamo za ljubezen, ne denar, ne bodi tako materialistična in zahtevna, počasi se daleč pride tak je bil odgovor vedno znova, ko sem zahtevala plačilo  za delo ali za nadure kakšni potni stroški hahahahah zakaj bi dobila denar zato da se pelješ nekam na delo napiši idejo za evropski razpis in boš morda dobila službo  morda boš dobila nekaj nekaj od tega*izsek iz besedila Aktivistke* plačilo za umetnost je ljubezen, ne denar ampak jaz ne potrebujem več te ljubezni, jaz rabim denar da lahko normalno živim umetnost delamo za ljubezen, ne denar, ne bodi tako materialistična in zahtevna, počasi se daleč pride tak je bil odgovor vedno znova, ko sem zahtevala plačilo  za delo ali za nadure kakšni potni stroški hahahahah zakaj bi dobila denar zato da se pelješ nekam na delo napiši idejo za evropski razpis in boš morda dobila službo  morda boš dobila nekaj nekaj od tega Pogoji sodelovanja Na avdicijo se lahko prijavite ne glede na to, kaj v kulturnem sektorju počnete (računovodkinja, igralka, garderoberka, režiserka, poslovna sekretarka, producentka, prevajalka, čistilka, strokovnjakinja za odnose z javnostmi, dramaturginja, kostumografinja, avtorica, f

Umetnost igre o Borštnikovem srečanju

Borštnikovo srečanje, 5. september ― Zadnja oddaja Umetnost igre na TV Slovenija je delno posvečena italijanskemu gledališču, ki smo ga lahko spremljali na letošnjem 58. Festivalu Borštnikovo srečanju; junija smo namreč v Mariboru gostili dva vrhunska italijanska režiserja: Alessandro Serra je slavnostno otvoril festival s Shakespearjevim Viharjem, Pippo Delbono pa nas je navdušil s predstavo Amore, glasbeno poetičnim popotovanjem. Z obema se je na festivalu pogovarjala Marjana Ravnjak.  V oddaji je predstavljena tudi obsežna monografija Vinka Möderndorferja, ki je izšla ob 40-letnici njegovega režijskega opusa; poleg pogovora z Vinkom, smo v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom in Forumom Ljubljana pripravili tudi fotografsko razstavo Gledališče Möderndorfer, ki je bila na ogled ves čas festivala.  POSNETEK ODDAJE

Nagrade 58. Festivala Borštnikovo srečanje

Borštnikovo srečanje, 18. junij ― Zaključno mnenje strokovne žirije Nabor tekmovalnih predstav na 58. Festivalu Borštnikovo srečanje nas je kot žirijo presenetil s kompleksnostjo in z raznolikostjo gledaliških oblik in žanrov. Performativni formati so se srečali s tradicionalnimi dramskimi pristopi, mladi režiserji s starejšimi, uveljavljeni igralci z novimi talenti, stari miti z novo dramo.    Opaziti je, da fokus uprizoritev postaja vedno bolj zaseben: liki in ljudje iščejo svoje mesto v svetu, ljubezen, priznanje in vero, a se pri tem neizogibno soočajo s starostjo, z okoljsko katastrofo, z nasiljem in s smrtjo. Skozi intimnost posameznih produkcij pronica moč gledališča, ki se trudi razumeti kompleksnost sveta, v katerem živimo, in splete raznolikost njihovih stališč v večperspektivno panoramo našega časa.   Usoda posameznika postaja vedno bolj anksiozna, kar se pri večini uprizoritev manifestira v izbiri izrazito narativnih pristopov in konceptualnih izhodišč, manj pa v kompleksnosti dramskih form, uprizoritveni ranljivosti in rahločutnosti ter čutnih raziskovanjih. Zdi se, da se nahajamo na točki preizpraševanja smisla gledališča oziroma njegove transformacije v postpandemskem svetu.   Čestitke vsem nagrajencem. Matej Bogataj, Senka Bulić, Johannes Nölting, Peter Petkovšek, Ajda Rooss ***** Veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo predstavo prejme Zaprta študija. "New constructive ethics" režiserke Nine Rajić Kranjac v produkciji Prešernovega gledališča Kranj. Predstava Zaprta študija. "New Constructive Ethics" raziskuje človeško objestnost ali hubris na ozadju klimatske katastrofe, različnih nivojev osebne odgovornosti in neustavljive želje po ljubezni in sprejetosti v umirajočem svetu. Ustvarjalci obogatijo besedilo Viripajeva z vedno novimi konfrontacijami privatnega in družbenega ter z medsebojno grozečimi si biološkimi in moralnimi ambicijami. Odrsko izražanje najdejo v anarhičnih prizorih nemoči in arogance znanstvenega stremenja, ki jih uprizoritev uspešno zlije v portret sodo

Predzadnji festivalski dan

Borštnikovo srečanje, 18. junij ― Predzadnji festivalski dan je na ogled ponudil študentsko ustvarjalnost in sicer avtorski projekt Nekje daleč nekaj bo, ki se je iz Dvorane Frana Žižka ob koncu preselil na Slomškov trg. Študentje so se ponovno udeležili delavnic pod vodstvom gostujočega grškega režiserja Evripidesa Laskaridisa, popoldan pa smo v Kazinski dvorani videli njegov dokumentarni film Tukaj ne tukaj, ki je nastal v času drugega zaprtja med pandemijo koronavirusa. Dobili smo vpogled v zaodrje, garderobe in vaje njegovega umetniškega kolektiva. V tekmovalnem programu smo gostili SNG Drama Ljubljana; na Malem odru so v predstavi Otroci nastopili Silva Čušin, Saša Pavček in Janez Škof. Kot zadnjo festivalsko predstavo pa smo si v Kulturni četrti Minoriti ogledali še Gibanje v režiji Juša Zidarja. Čaka nas še zaključna prireditev s podelitvijo festivalskih nagrad in Borštnikovega prstana, ki bo v neposrednem prenosu na ogled tudi na TV SLO1. Foto utrinki -->

Raznolikost uprizoritvenih poetik

Borštnikovo srečanje, 16. junij ― Dvanajsti festivalski dan se nam je pridružil grški režiser in performer Euripides Laskaridis, gostujoči umetnik na festivalu, ki je izvedel gledališko delavnico za študente. Ti so na festivalu prisotni tudi s svojimi produkcijami. Na tokrat premalem Komornem odru je bila izvedena produkcija Zločin na Kozjem otoku. V spremljevalnem programu smo si ogledali dramo po motivih besedil Georgea Orwella, Farmo Orwell v izvedbi Drame SNG Maribor.  V Sodnem stolpu sta moderatorka Zora A. Jurič in njena gostja Saša Pavček klepetali o knjigi Živi ogenj gledališča, v kateri je igralka, pisateljica in pedagoginja, prvakinja ljubljanske Drame Saša Pavček kot odgovor na nemi čas pandemije zbrala svoje eseje o gledališču, kulturi in umetniški besedi ter avtobiografske zapise in spomine na živo gledališče. V tekmovalnem programu pa smo se skozi ljudske pesmi, balade in običaje spraševale, kakšno življenje so živeli predniki, kakšne zgodbe so si prepevali ob delu, kateri so bili njihovi tabuji, kaj jim je bilo pomembno, zabavno, žalostno? Uprizoritev Žene v testu, v produkciji SNG Drama Ljubljana je navdušile vse zbrane.  Foto utrinki -->

Festival se preveša v sklepni del

Borštnikovo srečanje, 16. junij ― V dodatnem programu smo gostili nekdanjo prejemnico Borštnikovega prstana Jožico Avbelj. Predstavili smo njen biografski roman Joži, ki ga je napisala Petra Pogorevc in je prava zakladnica podatkov in osebnih spominov, Jožica Avbelj pa nas spusti tudi v zaodrje predstav in razgrne svoj igralski credo. Odlomke iz romana so na dogodku brale igralke Mateja Pucko, Minca Lorenci, Ana Urbanc in Liza Marijina. Tekmovalni program se je nadaljeval s predstavo En K te gleda, ki je nastala kot rezultat raziskovanja prostorov in zgodb med tlemi in nebom. Oder so zavzeli Mojca Špik, Klara Kastelec, Inan Sven Du Swami in Tadej Pišek, ki so v gibalno-gledališki predstavi navdušili. S stoječim aplavzov pa se je končalo tudi gostovanje tekmovalne predstave Kdo se boji Virginie Woolf? v koprodukciji Mini teatra in Mestnega gledališča Ptuj.  Foto utrinki -->

Vznemirljiva gledališka doživetja

Borštnikovo srečanje, 15. junij ― Deseti festivalski dan je prinesel raznolikost dogodkov, ki so obiskovalcem ponudili edinstveno umetniško izkušnjo. Na Intimnem odru GT22 je bila izvedena predstava brez igralca Apofenija/1 avtoric Nine Ramšak Marković in Varje Hrvatin – demo verzija subjekta umetne inteligence, ustvarjena, da uprizarja ne uprizorljivo, ki je prikazala, kaj se lahko zgodi, ko gledališče kot živi medij prestavimo z odra v avditorij. V Sodnem stolpu je Aleš Šteger skozi kabaret Moja vojna harmonika občinstvu predstavil resnično zgodbo svojega deda Matije Zorca, v Dvorani Ondine Otte Klasinc pa so študentje AGRFT na oder postavili dramsko besedilo Zofke Kveder Amerikanci, ki tematizira migracije Slovencev s konca 19. in začetka 20. stoletja v "obljubljeno deželo" zahoda. V sklopu tekmovalnega programa smo bili priča Viripajevi Zaprti študiji "New Constructive Ethics" v režiji Nine Rajić Kranjac in izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. Ekipa je po predstavi na zelenici sosednjega Vrtca Ivana Glinška posadila še sadiko črnega gabra, po tem smo zunaj izvedli tudi pogovor z ustvarjalci. Foto utrinki --> 

Razprodane dvorane in bučni aplavzi

Borštnikovo srečanje, 13. junij ― V tekmovalnem programu smo v nabito polni dvorani videli avtorski projekt Nataše Matjašec Rošker in Petje Labovića Ne ti meni Alice (Once Again) v produkciji Drame SNG Maribor, nasmejali pa smo se tudi trem upokojenim čistilkam v uprizoritvi Predsednice v produkciji Zavoda Melara. Festivalski dan se je sicer začel že dopoldan v Vetrinjskem dvoru z okroglo mizo o vlogi in pomenu Vie Negative v slovenskem gledališkem prostoru, zaključil pa pod hrastom v KČ Minoriti s koncertom pesnice Kristine Kočan, ki je tokrat k sodelovanju povabila izvrstne slovenske glasbenike: Sama Šalamona, Denisa Jančiča in Ceneta Resnika.  Foto utrinki --> 

Festival širimo v mesto

Borštnikovo srečanje, 12. junij ― Festival Borštnikovo srečanje se je prevesil v drugo polovico z izjemno zanimivimi dogodki in raznolikimi uprizoritvami.Pred knjigarno Mariborka je popoldan potekal pogovoru ob izidu revije Maska št. 211–212, na katerem so gostje Rebeca Chentinell, Rickard Borgström in Tery Žeželj razpravljali na temo ekologije med izvedbo in uprizoritvijo. V dvorani Frana Žižka je bila uprizorjena tekmovalna predstava Nevidna ženska v produkciji Anton Podbevšek Teatra, Marko Mandić pa je v performansu MandićCirkus (oblečen) s preskušanjem mej lastne psihe in fizisa ponovno razgrnil vseh enaindevetdesetih vlog, ki jih je do leta 2021 odigral na odrskih deskah. Dan smo zaključili s tekmovalno predstavo 52 hertzov v izvedbi SNG Nova Gorica, ki je naselila skoraj vse prostore Lutkovnega gledališča Maribor in KČ Minoriti.   Foto utrinki -->
še novic