Objavili smo festivalski urnik

Borštnikovo srečanje, 22. april ― Borštnikovo srečanje, osrednji slovenski gledališki festival, bo letos potekalo med 3. in 16. junijem. V tem času bo Maribor gostil številne gledališke ustvarjalke in ustvarjalce, profesionalce in ljubitelje gledališča iz Slovenije in tujine. Festival, ki že desetletja velja za sinonim za izjemna gledališka doživetja, tudi letos ponuja vrhunske gledališke uprizoritve slovenskih in tujih producentov. Vsebinsko jedro predstavlja dvanajst izbranih uprizoritev v tekmovalnem programu po izboru selektorja Blaža Lukana, festival pa bo ponudil tudi številne dogodke v spremljevalnem programu, med njimi tudi tuje uprizoritve, strokovne dogodke, pogovore o predstavah in knjigah ter študentski program. URNIK --> Otvoritvena predstava Slavnostno odprtje festivala bo v petek, 7. junija 2024, ob 20. uri, po uvodnem protokolarnem delu pa sledi predstava Vezi duš v produkciji Staatstheater Mainz, nato pa druženje pred gledališčem pozno v noč. Gostovanja iz tujine Med številnimi vrhunci letošnjega programa omenjamo tuje uprizoritve: Angel zgodovine v produkciji Sotterraneo (IT) bo na sporedu v ponedeljek, 3. junija; v torek, 4. junija, bo na vrsti premiera predstave Konec sveta v treh dejanjih, prva festivalska uprizoritev v lastni produkciji; v sredo, 5. junija, pa sledi uprizoritev Svetovja v produkciji Compagnie Mossoux-Bonté iz Belgije. Ob koncu festivala, v četrtek, 13. junija, bo na sporedu gostovanje hrvaškega puljskega gledališča Mati in otrok v režiji mednarodno uveljavljenega Matije Ferlina. Festival se bo zaključil v nedeljo, 16. junija, ob 20. uri s tradicionalno podelitvijo festivalskih nagrad in najpomembnejše igralske nagrade, Borštnikovega prstana, ki ga letos prejme igralec. Tekmovalni program Selektor Blaž Lukan si je v koledarskem letu 2023 ogledal približno 100 uprizoritev, izbranih ducat pa v kar največji meri upošteva dva selektorjeva kriterija: kontekst in prevpraševanje odrskega izraza. Petčlansko mednarodno strokovno žirijo, ki bo ocenje

Postani del festivalske ekipe 59. FBS

Borštnikovo srečanje, 27. marec ― Festival Borštnikovo srečanje je osrednji slovenski gledališki festival, ki več kot pol stoletja bogati slovenski gledališki in kulturni prostor. Poteka v prvi polovici junija v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Program obsega izbor predstav slovenskih institucionalnih in nevladnih producentov v tekmovalnem in spremljevalnem programu, povabljene gledališke predstave iz tujine, študentsko gledališče ter strokovne dogodke v sodelovanju s slovenskimi in tujimi soorganizatorji. Traja štirinajst dni, obiščejo ga številni domači in tuji gostje, med slednjimi tudi selektorji tujih festivalov, umetniški in programski direktorji, novinarji ter druga zainteresirana ter strokovna javnost. Priprava in izvedba prireditve ponujata številne priložnosti za pridobivanje izkušenj in novih znanj, spoznavanje novih vsebin in ljudi, z vsem tem pa tudi razvoj osebnih kompetenc. Zato tudi letos k sodelovanju vabimo prostovoljke in prostovoljce, ki bi bili pripravljeni postati del festivalskega dogajanja in okrepiti festivalsko ekipo, s tem pa dobiti vpogled v skrivnosti zaodrja ter festivalskih priprav in izvedbe. Letošnji festival se bo odvijal med 3. in 16. junijem 2024, na različnih lokacijah Maribora. Kot prostovoljci boste imeli možnost različnega dela (delo v zaodrju, na info točki, na razstavi, pri pripravi prostorov za pogovore, pogostitve, konference, pomoč pri sprejemu in spremljanju gostov ter nastopajočih, ipd.). Festivalsko dogajanje se odvija skozi celoten dan, kar pomeni, da je urnik dela prilagodljiv. Pomoč na festivalu bo potrebna že kakšen teden pred začetkom festivala. Pogoj za sodelovanje je starost 18 let. Prostovoljcem ponujamo: • sklenjen dogovor o prostovoljskem delu, • zavarovanje v času opravljanja prostovoljskega dela, • potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu z navedbo ur in opisa del, ki ga lahko uporabite kot referenco, • mentorsko podporo in pomoč, • povrnjene potne stroške v višini mesečne vozovnice za mestni avtobusni

Vabilo na gledališko delavnico: ogled glavne vaje

Borštnikovo srečanje, 19. februar ― Festival Borštnikovo srečanje v okviru mednarodnega projekta Sence pandemije: skriti glasovi vabi na brezplačno gledališko delavnico za mlade med 14. in 18. letom. Tema tokratne delavnice, ki bo v petek, 23. februarja 2024, ob 20. uri v Kibla Portalu (Valvasorjeva ulica 40) je ogled glavne vaje za gledališko predstavo Aktivistke. Po koncu si boste lahko ogledali še scenografijo in prisostvovalii na kratkem pogovoru z umetniško ekipo. Predvideno trajanje delavnice je do največ 2 uri. Na delavnici bodo sodelovale: - Selma Spahić, režiserka predstave, - Ivana Vuković, dramaturginja projekta, - Mateja Kokol, gledališka pedagoginja in mentorica, režiserka. Gre za četrto iz niza petih brezplačnih gledaliških delavnic, na katerih mladim omogočamo celovit vpogled v nastanek dramske predstave; vse od spremljanja umetniške ekipe pri študiju dramske predstave do produkcijskih postopkov v zaodrju, hkrati pa jih seznanjamo s problematiko nasilja nad ženskami. Dvoletni mednarodni projekt Sence pandemije: skriti glasovi Festival Boršnikovo srečanje izvaja v sodelovanju z Zagrebškim gledališčem mladih in Beograjskim dramskim gledališčem. Naslavlja problem nasilja nad ženskami v času zaprtja javnega življenja zaradi pandemije koronavirusa. V sklopu projektnih aktivnosti smo na javnem natečaju izbrali tri neobjavljena avtorska besedila, ki bodo tudi s pomočjo delavnic z mladimi zaživela na odru. Projekt se bo namreč zaključil z gledališko uprizoritvijo, ki jo bo režirala gledališka režiserka Selma Spahić. Sofinanciran je v sklopu programa Ustvarjalna Evropa s finančno podporo Evropske komisije. Na delavnice se lahko prijavite do petka, 23. februarja 2024, do 12. ure na: info@borstnikovo.si. Udeležba na predhodnih delavnicah ni pogoj za sodelovanje na tej. Več o projektu na: https://shadowpandemic.eu/sl/ Dodatne informacije: Mojca Kolar, mojca.kolar@borstnikovo.si

Sotterraneo: Angel zgodovine

Borštnikovo srečanje, 13. februar ― NAGRADA UBU ZA NAJBOLJŠO ITALIJANSKO GLEDALIŠKO PREDSTAVO 2022 DRAMSKO BESEDILO NOMINIRANO ZA NAGRADO UBU 2022 3. junij 2024 ob 20.00 konstelacija paradoksalnih zgodovinskih anekdot spletni nakup vstopnic Ne gre za to, da bi to, kar je preteklost, osvetljevalo to, kar je sedanjost, ali da bi to, kar je sedanjost, osvetljevalo preteklost, nasprotno, podoba je tisto, v čemer se s sedanjostjo hipoma združuje, kar je bilo, da bi nastalo ozvezdje. Walter Benjamin Filozof Walter Benjamin v svojem delu opisuje letečega angela, ki gleda v preteklost in obrača hrbet prihodnosti: pred njegovimi očmi se vrstijo ruševine zgradb in ideologij (glasbeni instrumenti na dnu oceana, nedelujoči radarji, nasedli kiti), angel bi se rad ustavil in obnovil zrušeno, toda nevihta mu zmoči krila in ga neusmiljeno vleče naprej – med mrtve dojenčke, kipe na Antarktiki, fluorescentne zajce. Tej nevihti radi rečemo razvoj. Angel pa opazuje to dogajanje (roke na klavirskih tipkah, atomske gobe, razglednice v džungli) in se skuša nevihti upreti, a se ne more ustaviti in posredovati, ne more zlepiti koščkov in na novo izgraditi skupne resničnosti, ne more storiti popolnoma ničesar, da bi nam pomagal. Morda samo zato, ker angeli ne obstajajo (cianidni koktejli, iracionalna števila, pripovedi ob ognju). Katero drugo razumno bitje bi lahko popravilo polomljeno, razmontiralo to zgodbo in končno usmerilo svoj pogled naprej? Kaj so zgodovinska dejstva? Nedvomno, to so dejanja zavesti, s pomočjo katerih lahko človeška bitja definirajo zgodovinske spremembe, ponovno združijo razpršene fragmente preteklosti in preoblikujejo idealno sedanjost v nekaj, kar je uporabno in verjetno. Toda prav zaradi tega zgodovinska dejstva ustrezajo velikim blodnjam, prek katerih gradimo pripoved, ki je drugačna glede na naše izkušnje, države izvora, finančne vire in končne rezultate. (...) Z leti je Sotterraneo prenovil svojo gledališko vizijo in sprožil proces, ki je že od samega začet

Tekmovalni program 59. FBS

Borštnikovo srečanje, 29. januar ― (v časovnem zaporedju premier) 1. Elfriede Jelinek: Ljubimki. Režiserka Nina Ramšak Marković, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, premiera 11. 2. 2023. 2. Dominik Smole: Antigona. Režiser Luka Marcen, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, premiera 16. 2. 2023. 3. Milan Ramšak Marković: Deževen dan v Gurlitschu. Režiser Sebastijan Horvat, Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj, premiera 27. 3. 2023. 4. Shelagh Stephenson: Pet vrst tišine. Režiserka Maša Pelko, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, premiera 19. 4. 2023. 5. Tony Kushner: Angeli v Ameriki. Gejevska fantazija o nacionalnih temah. I del: Tisočletje se bliža, II del: Perestrojka. Režiser Ivica Buljan, Mini teater Ljubljana, premiera 3. 5. 2023. 6. Marko Sosič, Tadej Pišek: O snegu in ljubezni. Režiser Tadej Pišek, Zavod Godot in Slovensko stalno gledališče Trst, premiera 11. 6. 2023. 7. Jernej Lorenci, Dino Pešut in ekipa: Pohorski bataljon. Poskus rekonstrukcije. Režiser Jernej Lorenci, Mestno gledališče ljubljansko in Mestno gledališče Ptuj, premiera 26. 9. 2023. 8. Tjaša Črnigoj, Lina Akif, Sendi Bakotić, Nika Rozman, Vanda Velagić, Tijana Todorović, Barbara Kapelj, Tea Vidmar, Lene Lekše: Spolna vzgoja II. Serija predavanj-performansov o seksualnem užitku žensk. Režiserka Tjaša Črnigoj, Nova pošta (Slovensko mladinsko gledališče, Maska Ljubljana) in Mesto žensk, premiera 7. 10. 2023. 9. Po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha: Juriš. Režiserka Živa Bizovičar, Slovensko ljudsko gledališče Celje, premiera 9. 10. 2023. 10. Tony Kushner: Angeli v Ameriki. Pred pragom tisočletja in Perestrojka. Režiserka Nina Rajić Kranjac, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, premiera 15. 10. 2023. 11. Rrose Sélavy: Razpoka. Režiser Jan Krmelj, Mestno gledališče ljubljansko, premiera 26. 10. 2023. 12. Milan Ramšak Marković: Prometej: ena lepa apokalipsa. Režiser Sebastijan Horvat, Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor, premiera 24. 11. 2023. Bl

Predstavili tekmovalni program 59. FBS

Borštnikovo srečanje, 29. januar ― Danes je na Malem odru SNG Maribor potekala novinarska konferenca, na kateri so predstavili tekmovalni program 59. Festivala Borštnikovo srečanje. Na predstavitvi sta sodelovala umetniški direktor festivala Aleš Novak in selektor tekmovalnega programa dr. Blaž Lukan. Borštnikovo srečanje bo med 3. in 16. junijem ponovno ponudilo izbor vrhunskih gledaliških predstav slovenskih in tujih producentov, raznolik spremljevalni program s strokovnimi srečanji, pogovori ob knjigah in z razstavami, refleksijo gledališkega dogajanja in zanimivimi študentskimi vsebinami. Osrednji del festivala predstavlja tekmovalni program, v katerem se bo zvrstilo dvanajst predstav po izboru selektorja dr. Blaža Lukana, ki si je v koledarskem letu 2023 ogledal približno 100 uprizoritev, izbrane pa so v kar največji meri upoštevale dva kriterija: kriterij konteksta in kriterij prevpraševanja odrskega izraza. "Zanimale so me predstave, ki poskušajo artikulirati tudi svet zunaj teksta oziroma uprizoritve ali gledališča kot takega, in predstave, ki za to artikulacijo iščejo – in v veliki meri tudi najdejo – nova izrazna sredstva, tako parcialne znake kot celovit uprizoritveni sistem," uvodoma zapiše selektor v utemeljitvi izbora. Večina predstav se osredotoča na subjekte, ki odražajo sodobnega človeka z razpršenim fokusom in s temeljno nemočjo v družbenih vlogah. "In tako se predstave v letošnjem izboru najsibo subtilno, neposredno ali metaforično zadirajo v družbena, družinska, partnerska razmerja, v zatiralske sisteme, v na videz neprebojno korporativno in medijsko realnost ter v sama srca različnih zanikovalskih mehanizmov (rasizma, seksizma, homofobije, ksenofobije ...) in pri tem izpostavljajo eno najizrazitejših tem izbora, delno pa tudi nabora, temo nasilja," zapiše Lukan in v nadaljevanju izpostavi premišljen gledališki jezik, ki je "pogosteje kot dramski snovalen, pogosteje kot klasičen ali tradicionalen sodoben, celo povsem današnji, in pogosteje kakor grajen sproti improvizira

Vabilo na novinarsko konferenco

Borštnikovo srečanje, 25. januar ― Spoštovane predstavnice in predstavniki medijev, 59. Festival Borštnikovo srečanje bo med 3. in 16. junijem 2024 ponovno ponudil izbor vrhunskih gledaliških predstav slovenskih in tujih producentov, raznolik spremljevalni program s strokovnimi srečanji, razstavami in pogovori ob knjigah, refleksijo gledališkega dogajanja in zanimivimi študentskimi vsebinami. Gostili bomo slovenske in tuje gledališke ustvarjalce in profesionalce, novinarje, kritike in teatrologe. Z letošnjim Borštnikovim srečanjem bo Maribor ponovno središče gledališkega dogajanja in praznovanje bogate in raznolike slovenske gledališke ustvarjalnosti. Vabimo vas na predstavitev tekmovalnega programa, ki ga je letos izbral dr. Blaž Lukan. Srečanje z novinarji bo v torek, 30. januarja 2024, ob 11. uri na Malem odru SNG Maribor. Sodelovala bosta Aleš Novak, umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje, in dr. Blaž Lukan, selektor tekmovalnega programa. Predstavitvena gradiva bodo po dogodku dostopna na festivalski spletni strani. Predstavitev celotnega programa 59. Festivala Borštnikovo srečanje bomo pripravili v drugi polovici maja, o čemer vas bomo pravočasno obvestili. Veselimo se srečanja z vami!

Umrl je Jurij Souček

Borštnikovo srečanje, 17. januar ― V 95. letu starosti je umrl slovenski dramski, filmski in televizijski igralec Jurij Souček, ki je slovensko gledališko umetnost obogatil z več kot 150 vlogami, dragoceno dediščino pa zapustil tudi na malih zaslonih in radijskih valovih. Za svoje delo je leta 1994 prejel Borštnikov prstan. Rodil se je leta 1929 v Ljubljani. Diplomiral na trgovski akademiji, nato pa leta 1953 še na ljubljanski akademiji za igralsko umetnost v razredu Vide Juvanove. Po diplomi se je zaposlil v ljubljanski Drami, kjer je ostal vse do leta 1989. Njegov gledališki opus obsega več kot 150 vlog. Od prvih igralskih korakov so mu ustrezali ostreje izrisani dramski tipi. Med drugim je bil Kreon v Smoletovi Antigoni, Hoederer v Sartrovih Umazanih rokah, Martin Luther v istoimenski Osbornovi drami, George v Albeejevi Kdo se boji Virginie Woolf?, Cesar v Arrabalovem Arhitektu in asirskem cesarju, pa Profesor v Ionescovi Učni uri ter številni drugi liki. Desetletja je deloval tudi na televiziji, kjer je bil igralec in interpret, avtor besedil, priredb in včasih tudi režiser. Cela vrsta rodov otrok pozna njegov glas, s katerim je oživil neštete prepoznavne in priljubljene like iz risank in otroških radijskih iger. Radijska dediščina je po njegovi zaslugi bogatejša za okoli 600 radijskih iger, kar pomeni, da je nedvomno eden najobsežnejših v zgodovini slovenskega radia. Njegov prispevek k radiofonski umetnosti je neprecenljiv, tako po obsežnosti kot po raznovrstnosti opusa. Součkovi prvi televizijski nastopi segajo v leto 1958, takrat je zaigral v prvih skečih s Franetom Milčinskim – Ježkom. S prav tako legendarnim Ježkom sta si bila tudi sicer blizu in sta se glede marsičesa strinjala: "Oba sva, zgleda, optimista glede politike. 40 let si misliš, da bo bolje, potem greš v pokoj in misliš, da bo bolje, še zdaj mislim, da bo bolje," je dejal Souček nekoč. Souček je nato postal eden najprepoznavnejših obrazov in glasov slovenske televizije. Nastopil je tudi v več filmih, med drugim

Vabilo DGKTS k nominaciji za nagrado in priznanje Vladimirja Kralja

Borštnikovo srečanje, 16. januar ― Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS) vabi k nominaciji za: - NAGRADO VLADIMIRJA KRALJA ZA ŽIVLJENJSKO DELO; - PRIZNANJE VLADIMIRJA KRALJA ZA KRITIŠKE IN TEATROLOŠKE DOSEŽKE V ZADNJIH DVEH LETIH. Priznanje in nagrada Vladimirja Kralja se podeljujeta za dosežke na področju kritiškega, teatrološkega, dramaturškega, uredniškega ter drugega dejavnosti društva ustreznega strokovnega dela na področju uprizoritvenih umetnosti. Priznanje Vladimirja Kralja se podeljuje vsaki dve leti za kritiško in teatrološko delo v zadnjih dveh letih (od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2023), ne glede na to ali gre za mlade ali že uveljavljene kritike in teatrologe. Nagrada Vladimirja Kralja za življenjsko delo se podeljuje priložnostno, najpogosteje pa vsaki dve leti. Kandidate za priznanje in nagrado Vladimirja Kralja lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe s področja uprizoritvenih umetnosti: DGKTS, ZDUS, institucionalna in neinstitucionalna gledališča, zavodi in inštituti s področja uprizoritvenih umetnosti in druga sorodna stanovska društva ter AGRFT. Prav tako lahko kandidate predloži komisija za podelitev nagrade in priznanja. Vsak predlagatelj lahko poda največ dva predloga za priznanje Vladimirja Kralja za kritiško in teatrološko delo v preteklih dveh letih in največ en predlog za nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo. Prijava mora vsebovati s strani predlagatelja podpisan strokovno utemeljen predlog za nagrado ali priznanje Vladimirja Kralja. Priznanje in nagrada se med seboj ne izključujeta. Nominacija in prejem priznanja ali nagrade nista vezani na članstvo v DKGTS. Predloge nominacij za podelitev nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo ter priznanja Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih lahko pošljete do vključno 21. januarja 2024 s priporočenim pismom na naslov: Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije Mestni trg 17 1000 Ljubljana z vidnim pripisom na ovojnici: "Predlog z

Ob 100-letnici rojstva Štefke Drolc

Borštnikovo srečanje, 19. december 2023 ― Ob skorajšnji 100. obletnici rojstva slovenske igralke Štefke Drolc bo danes, v torek 19. decembra 2023, ob 14.05 na sporedu Tretjega programa Radia Slovenija – programu Ars posebna oddaja Oder, ki naj ob arhivskem in muzejskem gradivu ter teatroloških pričevanjih obudi spomin na velike dosežke igralke, ki je za vselej zaznamovala slovensko gledališče in film. Štefka Drolc se je rodila 22. decembra 1923 v Ponikvi pri Šentjurju. Njena umetniška pot se je začela v mariborski Drami, se nadaljevala in neizbrisen pečat vtisnila v Slovensko stalno gledališče v Trstu, večji del umetniškega angažmaja pa je udejanjila v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana. Njeno ustvarjanje je bilo z roko v roki povezano z velikani slovenske, evropske in ameriške dramatike 20. stoletja. Oddajo so sodelavci radia pripravili skupaj s Slovenskih gledališkim inštitutom - Gledališkim muzejem. Spomine na igralko lahko obudite tudi v naši e-razstavi Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana. Vabljeni!

Severjevi nagradi letos Mateji Pucko in Matiji Ruplu

Borštnikovo srečanje, 18. december 2023 ― V Škofji Loki so podelili Severjeve nagrade, ki zaznamujejo najboljše stvaritve in dosežke gledaliških igralcev ter študentov dramske igre ter so poleg nagrad Borštnikovega srečanja in skoraj sočasno ustanovljenega Tedna slovenske drame v Kranju ene najprestižnejših gledaliških priznanj v Sloveniji. Nagrado Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih je prejela članica igralskega ansambla Drama SNG Maribor Mateja Pucko, ki je, kot je zapisala žirija v sestavi predsednice Barbare Rogelj in članov Staše Mihelčič, Tee Rogelj, Zale Dobovšek ter Branka Jordana, v zadnjem obdobju izoblikovala izstopajoče vloge v uprizoritvah Dogodek v mestu Gogi, To noč sem jo videl ter Farma Orwell, v katerih je vsakič znova vzpostavila svoj specifičen in hkrati tudi unikaten odnos do gledališkega ustvarjanja. "Njeno igro vedno zaznamuje kompleksen preplet raznolikih vnosov osebnega odnosa in delovnega materiala, ki ustvari markantno odrsko držo, v kateri v sočasju njenega igranja in vzporednosti našega opazovanja poteka niz na videz nasprotujoče paradoksalnih občutij, vtisov in učinkov," je poudarila žirija in dodala, da je Pucko kot igralka načelna, a hkrati senzibilna, na prvi pogled morda zadržana, a v resnici prav v tej gesti najranljivejša, v vsakem primeru pa vedno izjemno psihofizično prisotna in dovzetna. Nagrado Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih je prejel tudi član igralskega ansambla SNG Nova Gorica Matija Rupel, o katerem je žirija poudarila predvsem to, da četudi je minilo šele desetletje, odkar je zaključil študij na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, "je v tej dekadi pokazal izrazit igralski razvoj, širino in zrelost pri oblikovanju vlog. Njegove nadarjenost, močna odrska prezenca in predanost gledališču zaznamujejo tudi kreacije, ki jih je oblikoval v zadnjih dveh letih." Rupel je v zadnjih dveh letih nastopil v štirih žanrsko in režijsko-poetsko zelo r

Ajda Rooss je selektorica tekmovalnega programa 60. FBS

Borštnikovo srečanje, 15. december 2023 ― Umetniški direktor Aleš Novak je po predhodnem pozitivnem mnenju strokovne skupine za selektorico 60. Festivala Borštnikovo srečanje imenoval dramaturginjo Ajdo Rooss. Novo obdobje izbora se začenja s 1. januarjem 2024 in se bo zaključilo s koncem koledarskega leta, 31. 12. 2024. Ajda Rooss je leta 2002 diplomirala na oddelku za dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Kot dramaturginja, režiserka, igralka in publicistka s statusom samostojne kulturne ustvarjalke je sodelovala z različnimi slovenskimi gledališči in festivali. Med letoma 2005 in 2009 je bila kot dramaturginja zaposlena v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana, od leta 2011 do 2022 pa je bila umetniška vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Z drzno umetniško vizijo, pri kateri je šlo za sodobni spoj raznolikih umetniških prijemov, je gledališče postalo eno bolj produktivnih, emancipatornih in dovršenih gledališč v Sloveniji. O umetniški kondiciji gledališča v tem obdobju pričajo mnoga priznanja in nagrade ter številna gostovanja na referenčnih lutkovnih festivalih po vsej Evropi. V času svojega mandata je snovala tudi umetniško podobo mednarodnega bienalnega festivala sodobne lutkovne umetnosti Lutke. Festival je v zadnjih letih izrazito razširil svoj referenčni prostor ter se tako uvrstil med najbolj elitne lutkovne festivale v evropskem prostoru. Leta 2015 je bila ena od snovalk Lutkovnega muzeja s stalno muzejsko postavitvijo, ki je leta 2015 zaživela na Ljubljanskem gradu. Za vzpostavitev slovenskega lutkovnega muzeja ter zasnovo vsebinskega in vizualnega spremnega gradiva s publikacijami je leta 2017 prejela Pengovovo listino, ki jo podeljuje slovensko združenje UNIMA, in posebno nagrado za izvirnost in odličnost prebliževanja kulturne dediščine otrokom, ki sta ji jo leta 2018 na Malti podelila Evropska muzejska akademija in Mednarodno združenje evropskih muzejev. V študijskem letu 2020/2021 in 2021/2022 je kot gostujoča

Jana Zupančič prejemnica nagrade Prešernovega sklada

Borštnikovo srečanje, 4. december 2023 ― Dramska igralka Jana Zupančič, članica Mestnega gledališča ljubljanskega, je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za vloge v zadnjih treh letih. Kot je v obrazložitvi komisije zapisal Jernej Lorenci je "v zadnjih letih posegla po samem vrhu igralske umetnosti: pa ne zgolj po vrhu svoje lastne umetniške poti, temveč po vrhu slovenskega gledališča nasploh," pri tem je izpostavil vloge Barbare Fordham v uprizoritvi Avgust v okrožju Osage Tracyja Lettsa (za katero je dobila tudi Borštnikovo nagrado za igro), Mile v Usedlinah Katarine Morano, Helene v Slamniku Eugena Labicha in Veronique v uprizoritvi Bog masakra Yasmine Reza. "Jana Zupančič z enako ustvarjalno silo ustvarja v različnih igralskih legah in znotraj raznorodnih režijskih konceptov ter poetik. Z isto gibkostjo, zavzetostjo in odrsko prepričljivostjo ustvarja izrazito raznovrstne človeške "obraze". Vse pa brez dvoma druži "popoln posluh za drugega", kar je redka lastnost današnjih časov," je še zapisal. "Za Jano Zupančič bi lahko rekli, da vloge gradi iz jedra in od znotraj. Vse, kar je zunanjega, je organska posledica globokega notranjega uvida v življenje njenih protagonistk. Sredstva njenega igralskega delovanja so umerjena, reducirana na bistveno." Doslej je prejela vse najpomembnejše nagrade na gledališkem področju: akademijsko Prešernovo nagrado, Dnevnikovo nagrado, nagrado Sklada Staneta Severja, nagrado Vesna (za stransko in tudi najboljšo vlogo na Festivalu slovenskega filma), nagrado Duše Počkaj (ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije) in Borštnikovo nagrado. Prešernova nagrajenca za leto 2024 sta sicer pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer. Nagrade Prešernovega sklada pa poleg Zupančičeve, prejmejo še pesnica Miljana Cunta, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, režiserka Sara Kern in grafični oblikovalec Tomato Košir. Nagrade bodo podelili na državni proslavi pred slovenskim kulturnim praznikom, 8. februarjem. Koncept in režij

Vabilo za posredovanje nominacij za Borštnikov prstan za leto 2024

Borštnikovo srečanje, 10. november 2023 ― Nagrada Borštnikov prstan je najvišje priznanje za igralsko ustvarjalnost v Republiki Sloveniji. Festival Borštnikovo srečanje prstan podeli vsako leto, in sicer izmenično igralki in igralcu, na sklepni prireditvi ob zaključku festivala. Prihodnje leto bo prejemnik igralec, letos ga je prejela Nataša Matjašec Rošker. Nominacijo za Borštnikov prstan 2024 lahko podajo posamezniki in pravne osebe s področja uprizoritvenih umetnosti in s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Republiki Sloveniji ter SSG Trst, prav tako jo lahko na podlagi lastne presoje podajo člani vsakokratne žirije za podelitev Borštnikovega prstana. Nominacija mora vsebovati: • podatke o kandidatu: ime in priimek, rojstni datum, naslov, telefon in e-naslov; • podatke o pobudniku nominacije: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, kontaktno osebo, naslov, telefon in e-naslov; • strokovno utemeljitev nominacije (z morebitnimi prilogami, kot so seznam vlog, kritike, dodatna strokovna mnenja ipd). Nominacije za Borštnikov prstan za leto 2024 nam pošljite do vključno 15. januarja 2024 v zaprti ovojnici s pripisom "Nominacije za Borštnikov prstan 2024 – ne odpiraj!" na naslov: SNG Maribor, Festival Borštnikovo srečanje, Slovenska 27, 2000 Maribor. Za pravilno oddano bo štela tudi nominacija posredovana na e-naslov: info@borstnikovo.si. Aleš Novak, umetniški direktor FBS Maribor, 10. november 2023

Pogovor s prejemnico Borštnikovega prstana Natašo Matjašec Rošker

Borštnikovo srečanje, 19. oktober 2023 ― Slovenski gledališki inštitut vsako leto jeseni pripravi pogovor s prejemnikom ali prejemnico Borštnikovega prstana. Najvišje igralsko odličje za življenjsko delo pri nas je letos prejela vrhunska igralka Nataša Matjašec Rošker, prvakinja Drame SNG Maribor. "Esenca njene igre je neulovljiva, izmika se kategoriziranju, saj se v svojem igralskem iskanju nikoli ne ustavi, pač pa neprestano išče nove igralske poti in izrazna sredstva. Slednjega se ne poslužuje zaradi drugačnosti per se, pač pa z iskanjem nekonvencionalnih rešitev prodira globlje v uprizoritev, igralsko kreacijo, vlogo, odnose, stanja … Svoj igralski modus operandi oblikuje do perfekcionističnih nians, detajlov, na novo izumlja oblike, ki jih gradi na stičišču raznovrstnih umetniških polj. In čeprav je večji del svoje kariere posvetila najrazličnejšim zvrstem znotraj dramskega gledališča, so ji blizu eksperimentalne in laboratorijske forme, tudi lutkovno gledališče in film," je zapisala dramaturginja Maja Borin v utemeljitvi nominacije za Borštnikov prstan. Pogovor z letošnjo prejemnico Borštnikovega prstana Natašo Matjašec Rošker bo, v dvorani Slovenskega gledališkega inštituta, naslednji četrtek, 26. oktobra 2023, ob 18. uri vodila teatrologinja Ana Perne. Vljudno vabljeni!