Borštnikovo srečanje, 25. september 2023 ― Minuli konec tedna smo na Komornem odru SNG Maribor izvedli avdicijo za predstavo Aktivistke, ki nastaja v okviru projekta Sence pandemije: skriti glasovi. K sodelovanju smo povabili delavke s področja kulture, ki jih zanimajo izkušnje drugih v tem segmentu ter želijo deliti tudi svoje lastne izkušnje in poglede ter ozaveščati o problematiki ne glede na to, kaj so oziroma počnejo v kulturnem sektorju (računovodkinja, igralka, garderoberka, režiserka, poslovna sekretarka, producentka, prevajalka, čistilka, strokovnjakinja za odnose z javnostmi, dramaturginja, kostumografinja, avtorica, fotografinja, rekviziterka, biljeterka, inspicientka, oblikovalka, koreografinja ...). V dveh dneh se je avdicije z režiserko predstave Selmo Spahić, dramaturginjo projekta Ivano Vuković in avtorico izbranega slovenskega besedila Aktivistke Katjo Gorečan udeležilo 15 kandidatk, še nekaj se jih bo v prihodnjih dneh srečalo z ustvarjalno ekipo preko virtualnih platform. Vzdušje na avdicijah je bilo sproščeno in motivirano ter s ciljem najti različne profile delavk, ki bi ustrezali konceptu predstave. O izboru bomo udeleženke obvestili do konca oktobra, delo z umetniško ekipo pa bo v Mariboru potekalo predvidoma februarja 2024. Nastajajoča predstava je del omnibusa, ki bo sestavljen iz treh delov/predstav in bo odigran v Mariboru, Zagrebu, Beogradu in v še dveh tujih državah. Več o projektu. Projekt prek Ustvarjalne Evrope sofinancira Evropska komisija.

Borštnikovo srečanje, 19. september 2023 ― Nagrada julija igralcu Aljoši Ternovšku Nagrado julija, ki jo Prešernovo gledališče Kranj podeljuje članu igralskega ansambla, ki je v minuli gledališki sezoni 2022/2023 s svojo stvaritvijo najbolj prepričal gledalce in žirijo, letos prejme igralec Aljoša Ternovšek za vlogo v Deževnem dnevu v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića in v režiji Sebastijana Horvata. Žirija, ki so jo sestavljali dramaturginja Vilma Štritof kot predsednica, novinar Gorenjskega glasu Igor Kavčič ter predstavnica gledalcev Barbara Logar, je v utemeljitvi zapisala, da ima Ternovškova "igra moč, da nas, gledalce, s svojo intenzivnostjo privede v situacijo, ko tudi sami ugledamo svoje in skupno temno brezno". "Aljoša Ternovšek vlogo Petra začenja v suvereni poziciji, družbeno utrjeni po vseh malomeščanskih pravilih. Zanimanje za begunsko krizo je pri njem zgolj akademska téma in nič, razen potlačene bolečine ob tem, da z ženo ne moreta imeti otrok, je ne more omajati. Ležerno in neobremenjujoče dogajanje zamaje in pretrga odločitev, da najde na neznan način odtujeno družinsko dragocenost, verižico. Igralec takrat izstopi iz sveta udobja in se obsesivno zažene v njeno iskanje. Sprva le površinsko, lagodno igro na robu rutine odločno usmeri v izpolnitev naloge. Vendar izstop iz ugledne soseske v doslej zanj povsem neznano predmestje, v zakotni, temačni in vse bolj nevarni Gurlitsch, pomeni sestop v svet, v katerem se ne znajde. Postaja vse bolj negotov, misija se sprevrže v paranoično beganje in potapljanje vse globlje ne le v svet Gurlitscha, ampak v svoje še do pred kratkim skrbno prikrito nezavedno, polno frustracij in travm. V uprizoritvi s statičnim začetnim pogledom se vizura s filmsko hitrostjo vse intenzivneje menjava, Peter pa pada vse globlje, dokler domnevno ne ubije človeka. Vendar ni nič gotovo: morda je Gurlitsch le v njem in v resnici ne obstaja. Aljoša Ternovšek je nosilno vlogo Petra do potankosti razvil od samozavestnega intelektualca do človeka, ki mu je vse ušlo iz rok, saj p