Borštnikovo srečanje, 8. junij 2021 ― Igralka, ki po lastnih besedah še vedno usvaja slovenščino, a je kljub temu osvojila odre slovenskega gledališča  Jette Ostan Vejrup, rojena leta 1962 v Gørdingu na Danskem, izhaja iz mednarodne gledališke šole Jacquesa Lecoqa v Parizu, kjer je spoznala svojega kasnejšega soproga, dramskega igralca Borisa Ostana. Po vrnitvi iz Pariza je na Danskem poučevala gib in improvizacijo, režirala in igrala, se skupaj z Borisom pridružila londonski igralski skupini Theatre de Complicité in se z njo podala na mednarodno gostovanje. Leta 1989 je ponovno nastopala na Danskem, a je prvič kot igralka delala tudi v Sloveniji, in sicer v mini drami Železniške informacije v Eksperimentalnem gledališču Glej. Avtorska ekipa je za projekt leta 1989 prejela Borštnikovo diplomo in denarno nagrado za posebne dosežke. Jette od leta 1989 živi in ustvarja v Sloveniji. V 90. letih 20. stoletja je kot "svobodnjakinja" ustvarjala ter nastopala v slovenskih institucionalnih in neinstitucionalnih gledališčih. Najprej je interpretirala vloge, v katerih ni veliko govorila, sčasoma pa je dobivala tudi takšne z vse več besedila. Med letoma 1994 in 1997 je v izjemno priljubljeni televizijski humoristični seriji Teater Paradižnik igrala Gudrun, Danko, ki se uči slovenščino, in z njo dosegla prepoznavnost v najširši slovenski javnosti. Med njeni avtorskimi projekti velja izpostaviti Palčico (Lutkovno gledališče v Ljubljani, 1999) in Grdega račka (Cankarjev dom v Ljubljani in Bunker, 2003). "Kako stati pred publiko in biti prepričljiva, da bodo vse te besede, ki pravzaprav niso moje, zazvenele kot moje?"       Prelomnico njene gledališke kariere predstavlja februar 2004, ko je postala stalna članica igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega. Od takrat le izjemoma nastopa v drugih gledališčih, v matičnem gledališču pa praviloma pripravi po dve novi vlogi na sezono. Jette Ostan Vejrup je doživela priznanje tako slovenskega občinstva kot tudi kritike in strokovne