Trubarjeva domačija - Arhiv, 18. oktober 2018 ― V torek, 2. oktobra je bilo govora o še enem pomembnem delu naše slovenske dediščine oz. zgodovine, o protestantizmu v naših krajih. V goste smo povabili zgodovinarko Barbaro Žabota, ki je zaposlena v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, kjer kot arhivistka skrbi za starejše arhivsko gradivo (do leta 1850) in gradivo uprave med letoma 1850 in 1945. Od oktobra 2013 je tudi vodja oddelka za uporabo in materialno varstvo arhivskega gradiva. Težišče njenega raziskovanja je predvsem 16. in začetek 17. stoletja na Kranjskem v povezavi z reformacijskim gibanjem. Izsledke svojih raziskav sproti objavlja v različnih zgodovinskih publikacijah. V študijskem letu 2012/13 se je s temo Protestantizem v Ljubljani od začetkov v dvajsetih letih 16. stoletja do konca dvajsetih let 17. stoletja vpisala na podiplomski študij na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Študij bo zaključila z doktorsko disertacijo konec leta 2018. Na predavanju je predstavila protestantizem na Turjaku in njegovi okolici od njegovih prvih začetkov do ponovnega sprejetja katoliške vere. Pomembni nosilci novega gibanja so bili Auerspergi, ki so ravno v tem obdobju dosegli največjo politično moč, predvsem v povezavi z obrambo pred Turki. Bili pa so tudi pomembni meceni protestantskih piscev, s Trubarjem in Dalmatinom na čelu. Predavateljica je spregovorila tudi o protestantski mrliški knjigi, ki predstavlja tako na Slovenskem kot tudi v širšem evropskem prostoru enega najpomembnejših ohranjenih arhivskih virov za preučevanje protestantizma. V torek, 2. oktobra je bilo govora o še enem pomembnem delu naše slovenske dediščine oz. zgodovine, o protestantizmu v naših krajih. V goste smo povabili zgodovinarko Barbaro Žabota, ki je zaposlena v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, kjer kot arhivistka skrbi za starejše arhivsko gradivo (do leta 1850) in gradivo uprave med letoma 1850 in 1945. Od oktobra 2013 je tudi vodja oddelka za uporabo in materialno varstvo arhivskega gradiva. Težišče njenega razis