Trg Velike Lašče skozi obrt in dejavnosti

Trubarjeva domačija - Arhiv, 22. oktober 2021 ― Razstava Velike Lašče skozi obrti in dejavnosti prikazuje Velike Lašče v času od leta 1913, ko so postale trg, do 2. polovice 20. stoletja. In sicer skozi najrazličnejše dejavnosti, ki so se odvijale v trgu in sledove katerih lahko vsaj malo zaslutimo za zidovi današnjih trških hiš. Trg so Lašče 14. maja 1913. Takrat je bilo življenje v trgu nadvse živahno. Velike Lašče so bile kraj, v katerem se je nahajalo okrožno sodišče, davčna uprava, notariat, župnijski urad, žandarmerijska postaja, železniška postaja in ljudska (osnovna) šola, dve hranilnici in posojilnici. Lašče so imele okrožnega zdravnika, pošto in brzojavni urad. Leta 1913 je bila v Laščah ustanovljena Živinorejska zadruga Velike Lašče. Kot piše velikolaška kronistka Justina Jagodič, je živahen promet na novih cestah od Ribnice do Ljubljane, na Bloke in v Suho Krajino Laščam prinesel blagostanje. Življenje v izrazito kmečkem naselju je bilo zelo razgibano. Letno se je v Laščah vršilo pet letnih in živinskih sejmov, ki so bili obiskani tudi iz drugih dežel, in ki so najbolj cveteli med obema vojnama. Na njih so sejmarji prodajali obrtniške izdelke in zlasti živino. Skozi Lašče so prekupčevalci gonili konje in vole z Dolenjske proti Blokam in jih prodajali v Italijo. Ob sejmih so dobro služile gostilne. Takrat je bilo v Laščah kar 13 gostiln, 4 mesnice in več trgovin.Med obrtniki je bilo največ čevljarjev, nekaj krojačev in šivilj, stolarjev, veliko dela so imeli kovači, saj so bili konji v glavnem tovorne živali.V okoliških vaseh so se prebivalci poleg s kmetijstvom preživljali tudi z izdelovanjem suhe robe – z zobotrebčarstvom, izdelovanjem obodov, škafov, žlic in drugih izdelkov.Skozi desetletja so se dejavnosti spreminjale, prilagajale času in potrebam ljudi, večina njih tudi opuščale. Pa vendar so nam ostala še živa pričevanja Na razstavi je predstavljen le en delček teh obrti in dejavnosti ter pomembnejše (javne) velikolaške stavbe. Prostorsko smo izhajali iz osrednjega trga in Stritarjeve ulice, k
Sodraških 800

Sodraških 800

Trubarjeva domačija - Arhiv, 13. oktober 2021 ― {gallery}sodraskih-800{/gallery} SODRAŠKIH 800 na Trubarjevi domačiji Od ideje o obeležitvi 800 let prve omembe Sodražice v zgodovinskih virih v obliki monografije je preteklo kar nekaj let. Nastala je obsežna monografija, ki vključuje 10 vsebinskih sklopov, kar 30 strokovnih in znanstvenih člankov v skupnem obsegu 900 strani. Izšla je v letu 2020 ob 800. obletnici prve pisne omembe Sodražice v zgodovinskih virih. 1. oktobra 2020 je bila tudi prvič predstavljena v Sodražici. Naslednjo predstavitev je zaradi epidemije doživela šele letošnjega septembra v Ribnici, v petek, 22. oktobra pa smo jo predstavili tudi v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji. Za uvodne besede v prireditev sta poskrbela gostitelj, velikolaški župan dr. Tadej Malovrh, in župan Občine Sodražica Blaž Milavec. Izdaja Sodraških 800 je namreč prerasla v izredno obsežen projekt, ki brez velike podpore Občine Sodražica in župana ne bi zagledala luč sveta v taki obliki. Monografijo so v nadaljevanju predstavili glavni pobudnik, urednik in avtor nekaterih prispevkov, mag. Ludvik Mihelič ter avtorji zgodovinarja dr. Miha Kosi in dr. Boris Golec ter etnologinja in kustosinja v Muzeju Ribnica Polona Rigler Grm. Z njimi se je pogovarjala zgodovinarka in kustosinja Barbara Pečnik. Mag. Ludvik Mihelič je najprej predstavil, kako je projekt potekal, od prve pobude do oblikovanja uredniškega odbora, izbora avtorjev in posameznih vsebin. Izpostavil je tudi zadnji leksikografski del monografije, dve obsežni in za domoznanstvo pomembnih poglavji Društva v Sodražici in Znani Sodražani. Dr. Miha Kosi je pisal o Sodražici od 12. do 16. stoletja. Zgodovino Sodražice ne moremo obravnavati kot ločen in izoliran otok. Zgodovina Sodražice je zgodovina celotne ribniške pokrajine in širšega prostora, kamor nenazadnje sodi tudi sama zgodovina Velikih Lašč. To zelo dobro ilustrira tudi listina iz leta 1220, ki velja za prvo omembo Sodražice v pisnih zgodovinskih virih, a je hkrati tudi 1. omemba Ribnice, pa t
Knjižnica pod krošnjami na Trubarjevi domačiji

Knjižnica pod krošnjami na Trubarjevi domačiji

Trubarjeva domačija - Arhiv, 15. september 2021 ― Uspešno smo pripeljali do konca še eno sezono Knjižnice pod krošnjami na Trubarjevi domačiji. Pričeli smo 20. junija in nadaljevali z brezplačnim branjem in listanjem vse poletne nedelje do 5. septembra. Za knjižnico in njene obiskovalce sta tako kot že vse od prve sezone naprej skrbeli Mija Starc in Slava Petrič. V letošnjem dodatnem programu so spet sodelovali člani Literarne skupine KUD Primož Trubar pod mentorstvom Ane Porenta. Tokrat so svoja srečanja posvetili 140. obletnici smrti Josipa Jurčiča, slovenskega pisatelja, pesnika in časnikarja ter avtorja prvega slovenskega romana Deseti brat. Na srečanjih z naslovom Sledimo Jurčiču so se pogovarjali in ustvarjali na temo Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori; Jurčiča, uresničevalca Levstikovega literarnega programa; posebnežev v Jurčičevih delih. Nekaj nedelj smo namenili tudi našim najmlajšim bralcem. Tjaša Tomc iz Društva Finta je zanje pripravila glasbene pravljice, ki jim je sledilo ustvarjanje. Se vidimo pod krošnjami naslednje leto!

Jože Centa: Ne ugašajte mi luči

Trubarjeva domačija - Arhiv, 1. september 2021 ― Knjiga spominov Jožeta Cente je dočakala svojo predstavitev tudi na Trubarjevi domačiji, avtorju zelo ljubem kraju. Ne nazadnje je bil ravno on eden glavnih pobudnikov obnove Trubarjeve domačije in ureditve galerije Skedenj, ki je še danes namenjena galerijski dejavnosti. Predstavitev je tokrat potekala v krogu njegovih družine, sorodnikov z Male Slevice in prijateljev. Z nami so delili najrazličnejše spomine na Jožeta, prigode in anekdote, ki so jih doživeli z njim. Prijetno vzdušje so soustvarili sin Urban in vnukinja Lučka, prijatelj akademski slikar Tomaž Perko, sestrični Slava in Franja, bratranec Lojze, Alojzij Venturini, Srečo Knafelc, ki je dal knjigi grafično podobo, in Matjaž Gruden. Slednji je poskrbel za povezovalne besede. Centova knjiga nam nudi pogled v čas avtorjevega otroška v rojstni Dvorski vasi in okolici. Kljub boleči izgubi v času vojne, avtor z bralci deli številne lepe spomine na domače kraje in ljudi, ki so Laščanom še danes poznani. Zato naj vsem velja priporočilo »Če še niste prebrali knjige, jo morate vzeti v roke«.
Trubarjev dan: Dom v jeziku

Trubarjev dan: Dom v jeziku

Trubarjeva domačija - Arhiv, 7. junij 2021 ― Trubarjev dan Dom v jeziku Tradicionalni literarni večer Društvaslovenskih pisateljev na Slovenski pisateljski poti Tradicionalni literarni večer Dom v jeziku na Slovenski pisateljski poti, na Trubarjevi domačiji na Raš'ci, je postal svečana akademija Društva slovenskih pisateljev. Na dogodku se, v imenu pisateljske misli, bogatije našega pro domo zasnovanega in pro mundi naslovljenega jezika, srečajo in predstavijo dobitniki slovenskih literarnih nagrad in priznanj. torek, 8. junij 2021, s pričetkom ob 18.00 uri Trubarjeva domačija, Rašica pri Velikih Laščah Na literarnem večeru na prostem na Trubarjevi domačiji se bodo tako letos predstavili: Brane Mozetič (Jenkova nagrada 2020)Veronika Simoniti (nagrada Kresnik 2020)Damijan Šinigoj (nagrada desetnica 2021)Sergej Curanović (nagrada novo mesto 2020)Brane Senegačnik (Prešernova nagrada za poezijo 2021) Kot vsako leto bo tudi letošnji večer namenjen srečanju res odličnih peres. Dogodek bo povezoval in moderiral Ambrož Kvartič. Ob 20. uri se obeležitev Trubarjevega dne in občinskih praznovanj Občine Velike Lašče nadaljuje z otvoritvijo razstave. 39. likovna razstava Trubarjevi kraji v galeriji Skedenj na domačiji nosi naslov Umetnost kot javna dobrina. V središču ustvarjanja sodelujočih umetnikov je bila 70. obletnica postavitve temeljev spomenika Primoža Trubarja na Rašici. Razstavo bo predstavila dr. Marjana Dolšina Delač, celoten program pa bo povezoval Matjaž Gruden. Vljudno vabljeni! Prireditev bo potekala v skladu s trenutno veljavnimi pravili NIJZ. V primeru dežja se prireditev seli v notranje prostore Trubarjeve domačije.  
Likovna razstava Trubarjevi kraji: Umetnost kot javna dobrina

Likovna razstava Trubarjevi kraji: Umetnost kot javna dobrina

Trubarjeva domačija - Arhiv, 31. maj 2021 ― Letošnja, 39. likovna razstava, Trubarjevi kraji v galeriji Skedenj na domačiji nosi naslov Umetnost kot javna dobrina.V središču ustvarjanja sodelujočih umetnikov je bila 70. obletnica postavitve temeljev spomenika Primoža Trubarja na Rašici ter drugi javni spomeniki v Velikih Laščah. Otvoritev bo potekala v sklopu Trubarjevega dne in občinskih praznovanj Občine Velike Lašče v torek, 8. junija, ob 20. uri. Prireditev bo potekala v skladu s trenutno veljavnimi pravili NIJZ. Lepo vabljeni!
Razstava Mojce Borko: Združitev

Razstava Mojce Borko: Združitev

Trubarjeva domačija - Arhiv, 16. april 2021 ―   V galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji je bila med 16. aprilom in 1. junijem na ogled likovna razstava dipl. slikarke Mojca Borko Združitev. Umetnica v svojih delih edinstveno združuje različne materiale, predvsem pa les in steklo. Ker nam v živo otvoritve zaradi epidemioloških razmer ni uspelo izpeljati, smo pogovor o njenem delu posneli. Z njo se je pogovarjala Helena Grebenc Gruden. Pogovor lahko pogledate na spodnji povezavi: https://virtualna.trubarjeva-domacija.si/razstave/mojca-borko-zdruzitev Lepo vabljeni k ogledu!      
Naprej v preteklost: Praznična Trubarjeva domačija

Naprej v preteklost: Praznična Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija - Arhiv, 3. december 2020 ― PRAZNIČNA TRUBARJEVA DOMAČIJA – Obujamo spomine na pomembna praznovanja v Velikih Laščah in na Trubarjevi domačiji Velika praznovanja v Velikih Laščah so od nekdaj povezana z našimi velikimi književniki, s Primožem Trubarjem na čelu. Na povezavi  virtualna.trubarjeva-domacija.si lahko spoznate zanimivosti praznovanj vse od leta 1889, ko je bil v Velikih Laščah postavljen Levstikov spomenik. SPREHOD PO TEMKOVI ŽAGI Z ANDREJEM PERHAJEM Na Trubarjevi domačiji povezavo s tehniško dediščino predstavljajo programi, ki dopolnjujejo razlago o Trubarju s tehničnimi vsebinami - z delovanjem mlina in žage. Za boljšo predstavitev je žaga opremljena z 'žagarsko' zbirko oziroma z maketami žag, ki prikazujejo njihov tehnični razvoj. Na žagi je urejena pečnica z zbirko žagarskega orodja. Z Andrejem Perhajem se lahko  virtualno sprehodite po Temkovi žagi in izveste marsikatero zanimivost o njeni žagarski zbirki in o razvoju žag skozi zgodovino. W: virtualna.trubarjeva-domacija.si Lepo vabljeni!
Marjan Platovšek: Slikar podobo na ogled postavi

Marjan Platovšek: Slikar podobo na ogled postavi

Trubarjeva domačija - Arhiv, 12. oktober 2020 ― V četrtek, 8. oktobra je bila v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji odprta likovna razstava umetnika Marjana Platovška z naslovom Slikar podobo na ogled postavi. Obsega portrete, izdelane v tehniki akrila na platnu, pri čemer se slikar zgleduje po Warholu kot tipičnem predstavniku pop art umetnostnega gibanja. Razstava je posvečena 100. obletnici rojstva literata Jožeta Javorška. V ta namen je bil predstavljen tudi njegov nov portret, ki ga je ob tej priložnosti ustvaril gospod Platovšek. Razstava bo na ogled do konca leta 2020, in sicer v odpiralnem času Trubarjeve domačije. Lepo vabljeni! {loadmoduleid 927}
Poletna muzejska noč na Trubarjevini

Poletna muzejska noč na Trubarjevini

Trubarjeva domačija - Arhiv, 24. junij 2020 ― Čeprav je letos sprva slabo kazalo, so se razmere po epidemiji umirile, tako da smo lahko izpeljali še eno Poletno muzejsko noč na Trubarjevi domačiji, sicer z malo prilagojenim programom. Že tretjo leto zapored smo popoldne pričeli v družbi Knjižnice pod krošnjami, ki jo bomo tudi letos gostili vse do konca avgusta. Obiskovalci so si lahko Trubarjevo domačijo s svojimi stalnimi postavitvami in 38. likovno razstavo Trubarjevi kraji: Spomini na Slovence ogledali med 18. in 23. uro. Pod kozolcem sta Urška in Metka na infotočki Mišja dolina – Natura 2000 predstavljali ureditev bodoče infotočke pod kozolcem in tematske poti Modri bleščavec. Ob 21. uri je sledilo predavanje Andreja Perhaja: Trubar in njegov čas, ki je tokrat potekalo v živo in prvič tudi preko spleta. Ob tej priložnosti še enkrat lepo vabljeni, da si pogledate naše nove spletne vsebine na povezavi virtualna.trubarjeva-domacija.si! {loadmoduleid 923}

5. Stritarjev večer

Trubarjeva domačija - Arhiv, 13. marec 2020 ― STRITARJEV VEČER: JOSIP STRITAR – POSLEDNJI ROMANTIK? Tako je bilo naslov predavanju zgodovinarja in literarnega zgodovinarja ddr. Igorja Grdine na 5. Levstikovem večeru 5. marca v Levstikovem domu v Velikih Laščah. V ospredje je postavil pesniški opus Josipa Stritarja. Josipa Stritarja sicer v slovenski literarni zgodovini poznamo predvsem kot pomembnega literarnega kritika, pri tem lahko govorimo tudi o najtrajnejšem Stritarju. Bil je zelo dober poznavalec klasike in evropske književnosti. Na nek način je vzpostavil slovensko klasiko. V uvodu v Prešernovih Poezij, ki so izšle v Klasju leta 1866, ki je tudi njegov najvažnejši esejistični spisi, je namreč prvi formuliral Prešerna in njegovo delo. Kot pesniški ustvarjalec je ustvarjal pod psevdonimom Boris Miran. Grdina pravi, da le-ta že sam po sebi nakazuje njegovo zelo nebojevito naravo. Ni se loteval starogrških motivov, je pa v njegovi poeziji moč zaslutiti Prešernove odmeve, ki se kažejo npr. v uporabi pesniških oblik sonetni venec, gazela itd. Je pa v slovensko literaturo uvedel nekatere opazne novosti (cikli popotnih pesmi, mestna tematika), ki so jim pozneje drugi avtorji sledili. Njegove ljubezenske pesmi so zelo realistične, ne naredijo posebnega vtisa v spomin, so pa nasprotno bili zelo živi njegovi, še vedno aktualni Dunajski soneti, v katerih biča staroslovence, njihovo samovoljo in oblastništvo na eni strani ter neznačajnost, klečeplazenje in neodločnost na drugi. Dunajski soneti, ki so izšli leta 1872 veljajo za Stritarjevo najpomembnejšo pesniško delo, nekateri med njimi pa za najboljše primere slovenske satire nasploh. Ob koncu predavatelj poudari pomembnost poznavanja slovenske književnosti in njeno vključevanje v šolski učni načrt, čeprav formalno iz njega postopoma v delih izginja. Pomembno je poznati Trubarja, Levstika, Stritarja in Javorška ter njihovo delo. Pomembno je vedeti! Glasbeni gost večera je bil kantavtor Žiga Bižal, ki ustvarja in nastopa v ribniškem narečju. Med dr
Slavnostna prireditev ob dnevu reformacije

Slavnostna prireditev ob dnevu reformacije

Trubarjeva domačija - Arhiv, 7. november 2019 ― V četrtek, 31. oktobra smo na Trubarjevi domačiji praznovali dan reformacije. Po izrednem obisku družin preko dneva, se je obiskovalcev zvečer kar trlo.Na prireditvi nas je s svojo prisotnostjo počastil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. V prvem delu smo gostili zgodovinarko dr. Barbaro Žabota. Sledil je koncert dveh izvrstnih glasbenikov Janeza Dovča in Boštjana Gombača. {loadmoduleid 915} Foto: Boštjan Podlogar
Slikar na Velikolaški kulturni poti

Slikar na Velikolaški kulturni poti

Trubarjeva domačija - Arhiv, 14. oktober 2019 ― Likovna razstava »Slikar na Velikolaški kulturni poti je bila odprta v petek, 4. oktobra v galeriji Skedenj. Njen avtor je Zlatko Bešker, mag. pravnih znanosti in diplomirani slikar. Umetnik je v Velike Lašče zašel leta 1974, sprva predvsem zaradi službenih obveznosti, stalno pa se je naselil na Hrustovem leta 1997. Njegova slikarska dela predstavljajo Velikolaško kulturno pot, ki se prične z upodobitvijo velikolaških in širše pomembnih slovenskih kulturnih velikanov, Trubarja, Stritarja, Levstika in Javorška. Sledijo upodobitve zanimivosti, ki jih v ogled slikarju ponuja sprehod po Velikolaški kulturni poti: Trubarjeva domačija, Ilijev kozolec, Stritarjeva kašča, cerkev Sv. Roka in Velike Lašče. Razstava bo na ogled do 3. 12. 2019.       {loadmoduleid 914}
še novic