Drago Petrović: Slikar in delo

Drago Petrović: Slikar in delo

Trubarjeva domačija - Arhiv, 22. marec ― Letošnjo galerijsko sezono v galeriji Skedenj smo odprli 14. marca 2019 z odprtjem likovne razstave Draga Petrovića, slikarja in domačina z Gradeža. Svojo razstavo, ki mu jo je poklonila njegova žena ob njegovi 70. letnici, je poimenoval Slikar in delo. Predstavlja izseke iz njegovega celotnega umetniškega opusa. Razstavo je predstavila Helena Grebenc Gruden, v kulturnem programu, ki ga je povezoval Matjaž Gruden, pa je nastopila gledališka igralka in glasbenica Jerca Mrzel. Razstava bo na ogled do 7. aprila 2019, in sicer v odpiralnem času Trubarjeve domačije. Lepo vabljeni! {loadmodule mod_favslider,Razstava Drago Petrovic - galerija slider} Foto: Boštjan Podlogar
Podelitev nazivov Branju prijazna občina v Velikih Laščah

Podelitev nazivov Branju prijazna občina v Velikih Laščah

Trubarjeva domačija - Arhiv, 5. december 2018 ― Na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2018 so Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo letos drugič podelili nazive občinam, ki največ prispevajo k bralni pismenost in kulturi. Podelitev je gostila v Levstikovem domu v Velikih Laščah Občina Velike Lašče, ki je cetifikat prejela že lansko leto. 1O OBČIN PREJELO NAZIV BRANJU PRIJAZNA OBČINA Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS drugič podelilo nazive občinam, ki največ prispevajo k bralni pismenost in kulturi. (Velike Lašče, 3. december 2017) Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije so danes v prostorih Levstikove dvorane v Velikih Laščah ob zaključku drugega javnega natečaja podelili 10 občinam nazive Branju prijazna občina. Nazive je prejela ena mestna občina, in sicer Mestna občina Celje ter devet  občin, in sicer Brežice, Divača, Dolenjske Toplice, Domžale, Grosuplje, Jesenice, Medvode, Vrhnika in Zreče. Nagrajene občine so ob podelitvi nazivov nagovorili Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic ter ambasadorka projekta Branju prijazna občina, mag. Tatjana Likar, svetovalka za knjižničarstvo na Ministrstvu za kulturo RS, ki je izrazila nadaljnjo podporo projektu in mag. Jerica Tomšič Lušin, direktorica občinske uprave Velike Lašče. Javni natečaj Branju prijazna občina je nastal z namenom, da občine spodbudi k bolj aktivnemu delovanju v lokalni skupnosti in povezovanju med različnimi organizacijami za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. 10 občin, ki so se v letošnjem letu prijavile na natečaj do 30. oktobra 2018, so v svoji vlogi predstavljale dejavnosti lokalne skupnosti na področju branja. Hkrati je bil eden izmed pomembnih pogojev za sodelovanje na natečaju financiranje dejavnosti knjižnic, ki so osrednja institucija, ki vpliva na bralne navade in kulturo v družbi. Strokovna komisija je izbrala vseh 10 prijavljenih občin, ki so izpolnil
Slikarska razstava Petre Shrestha

Slikarska razstava Petre Shrestha

Trubarjeva domačija - Arhiv, 22. oktober 2018 ― V galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji smo v petek, 5. oktobra odprli še zadnjo likovno razstavo letošnjega galerijskega programa. Predstavila se nam je umetnica Petra Shrestha, magistra likovne pedagogike iz Ljubljane. Petra je študirala Slovenski jezik in književnost ter Splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomirala junija 2000. Svojo poklicno pot je pričela kot prevajalka na Veleposlaništvu Republike Poljske v Ljubljani, po petih letih pa se je zaposlila v šoli. Sedaj poučuje slovenščino na Osnovni šoli Božidarja Jakca v Ljubljani, kjer vodi tudi delavnice oz. interesno dejavnost iz oblikovanja v glini. Na likovnem področju je leta 2000 pričela obiskovati kiparske delavnice pri akademski kiparki Anamariji Šmajdek, kasneje slikarske delavnice pri slikarju Skenderju Bajroviću, nazadnje pa delavnice risanja figure pri akademski slikarki Barbari Kastelec. Rezultat tega je bil, da je leta 2013 uspešno opravila sprejemni izpit za magistrski študij Likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in študij uspešno zaključila leta 2015. Petrino slikarstvo in njeno razstavo je predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Po njenih besedah Petrino […] slikarstvo zaznamujejo izvirne, iskrive in igrive ideje, ki jih uresničuje z barvo, linijo in kolažnimi aplikacijami. Kljub vzpostavljanju elementov ilustrativnosti, ki so odeti v avtorsko artikulacijo, njene slike govorijo simbolni in metaforični jezik barv in oblik.« Umetnica Petra Shrestha Anamarija Stibilj Šajn – likovna kritičarka, Skender Bajrović – slikar in likovni pedagog in umetnica Petra Shrestha. Glasbeni program so oblikovali Simon Lušin in prof. Pavla Lušin s slovensko ljudsko pesmijo Kje so tiste stezice in kitarist Tristan Alex Hočevar s skladbo F. Tarrega: Tango. Razstava bo odprta do 3. decembra 2018. Vabljeni na ogled! {loadmodule mod_favslider,Razstava Petra Shrestha - galerija slider} {loadmodule mod_favslider,
Predavanje Barbare Žabota o protestantizmu

Predavanje Barbare Žabota o protestantizmu

Trubarjeva domačija - Arhiv, 18. oktober 2018 ― V torek, 2. oktobra je bilo govora o še enem pomembnem delu naše slovenske dediščine oz. zgodovine, o protestantizmu v naših krajih. V goste smo povabili zgodovinarko Barbaro Žabota, ki je zaposlena v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, kjer kot arhivistka skrbi za starejše arhivsko gradivo (do leta 1850) in gradivo uprave med letoma 1850 in 1945. Od oktobra 2013 je tudi vodja oddelka za uporabo in materialno varstvo arhivskega gradiva. Težišče njenega raziskovanja je predvsem 16. in začetek 17. stoletja na Kranjskem v povezavi z reformacijskim gibanjem. Izsledke svojih raziskav sproti objavlja v različnih zgodovinskih publikacijah. V študijskem letu 2012/13 se je s temo Protestantizem v Ljubljani od začetkov v dvajsetih letih 16. stoletja do konca dvajsetih let 17. stoletja vpisala na podiplomski študij na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Študij bo zaključila z doktorsko disertacijo konec leta 2018. Na predavanju je predstavila protestantizem na Turjaku in njegovi okolici od njegovih prvih začetkov do ponovnega sprejetja katoliške vere. Pomembni nosilci novega gibanja so bili Auerspergi, ki so ravno v tem obdobju dosegli največjo politično moč, predvsem v povezavi z obrambo pred Turki. Bili pa so tudi pomembni meceni protestantskih piscev, s Trubarjem in Dalmatinom na čelu. Predavateljica je spregovorila tudi o protestantski mrliški knjigi, ki predstavlja tako na Slovenskem kot tudi v širšem evropskem prostoru enega najpomembnejših ohranjenih arhivskih virov za preučevanje protestantizma. V torek, 2. oktobra je bilo govora o še enem pomembnem delu naše slovenske dediščine oz. zgodovine, o protestantizmu v naših krajih. V goste smo povabili zgodovinarko Barbaro Žabota, ki je zaposlena v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, kjer kot arhivistka skrbi za starejše arhivsko gradivo (do leta 1850) in gradivo uprave med letoma 1850 in 1945. Od oktobra 2013 je tudi vodja oddelka za uporabo in materialno varstvo arhivskega gradiva. Težišče njenega razis
Dan reformacije na Trubarjevini

Dan reformacije na Trubarjevini

Trubarjeva domačija - Arhiv, 16. oktober 2018 ― Trubarjeva domačija je v sredo, 31. oktobra 2018 praznovala dan reformacije. Osrednji slavnostni govornik je bil belokranjski zgodovinar Janez Weiss. Janez Weiss je doktorski študent na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. V svojem delu predvsem proučuje črnomaljsko in belokranjsko zgodovino, kot strokovni sodelavec je sodeloval pri prevodu Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, je tudi avtor knjig ter scenarija za dokumentarni film Viniška republika. Postavil je zbirko Muzeja rudnika v Kanižarici ter razstavo v Mestni muzejski zbirki Črnomelj. Janez Weiss nam je v svojem  slavnostnem govoru odstrl dogodke in procese, ki so napeljali na reformacijo, ki je za vedno spremenila Evropo. Sledil je glasbeni nastop sveže glasbene zasedbe Brest, ki jo sestavljajo pevka Vesna Zornik, sicer glavna vokalistka zasedbe Katalena, prekaljeni jazzovski kitarist Samo Šalamon, ki piše za Brest tudi vso glasbo, odlični bobnar Bojan Krhlanko, ki ga trenutno poslušamo še v zasedbi Laibach, in groovy basist Samo Pečar, dolgoletni član Siti hlapcev in drugih zasedb. Besedila zanje piše odlična pesnica Kristina Kočan. {loadmodule mod_favslider,Razstava Dan reformacije na Trubarjevi domačiji 2018 - galerija slider}
Vtisi Tamare Dragan

Vtisi Tamare Dragan

Trubarjeva domačija - Arhiv, 10. oktober 2018 ― V septembru je Galerijo Skedenj popestrila s svojimi Vtisi iz narave slikarka Tamara Dragan iz Malih Lašč. Umetnico je predstavila Tamara Burmicky, dogodek pa je s svojim svojstvenim nastopom popestrila pesnica Barbara Hočevar Balon. Otvoritev je bila prijetna in sproščena – prav taka, kot je tudi Tamara sama. Razstava je bila na ogled od 30. septembra 2018. {loadmodule mod_favslider,Vtisi Tamare Dragan - galerija slider}
Razstava CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM – skrivnostna zapuščina starih Rimljanov

Razstava CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM – skrivnostna zapuščina starih Rimljanov

Trubarjeva domačija - Arhiv, 12. september 2018 ― V četrtek, 6. septembra 2018, ob 18. uri je bila v galeriji Levstikovega doma odprta razstava avtorjev Jureta Kusetiča in Tine Lah. Nastala je v okviru prvega projekta Claustra – Kamniti braniki Rimskega imperija, ki se je končal v letu 2015. Na ogled so številne fotografije, zemljevidi in digitalne 3D rekonstrukcije, ki prikazujejo poznorimski obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum. Razstava bo na ogled do 30. septembra 2018, in sicer po predhodnem dogovoru z g. Manfredom Detedingom na telefonsko številko 031 397 377. Vabljeni! {loadmodule mod_favslider,Razstava Claustra alpium iuliarum - galerija slider}  
Poletna muzejska noč 2018

Poletna muzejska noč 2018

Trubarjeva domačija - Arhiv, 26. junij 2018 ― »NOČ, KO IMAJO MUZEJI SVOJO MOČ«, Poletna muzejska noč na Trubarjevi domačiji Poletna muzejska noč je edina noč v letu, ko muzeji in galerije po celi Sloveniji odpro svoja vrata in ponudijo pestro paleto dogodkov brezplačno, za mlade in stare, za redne obiskovalce muzejskih dogodkov in tiste, ki se jim po navadi raje ognejo. Dogodek je skupna akcija Skupnosti muzejev Slovenije, v kateri Trubarjeva domačija sodeluje od leta 2014. Kot je že nekako ustaljeno, je prvi sklop prireditve namenjen najmlajšim. Tudi letos je ta del prevzel Zavod Parnas, z delavnico Izdelaj svojega kačjega pastirja. Otroci so z Lucijo Griz izdelovali modrega bleščavca, enega najznamenitejših in očarljivih prebivalcev mokrišča Mišja dolina, ki se razteza od Trubarjeve domačije naprej po raški dolini. Pomagali so jim tudi starši. Vrhunec večera je bil komični koncert (Z)OPERA v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Na nevsakdanjem klasičnem koncertu so poslušalci slišali manj znane in znane arije in duete, ki razkrivajo zgodbe in navade opernih pevcev, ki so sem pa tja že resnično komične - Kdo je resnično prava primadona? Premagati strah pred nastopanjem? Pritisk slave, glamurja in stresa …Kdo je najboljši? Borba je težka in dokazovanje neprestano ... in če ne gre zlepa, gre zgrda! ... Koncert so odlično izvedli Petra Vrh Vrezec (sopran), Al Vrezec (bariton) in pianistka Beata Barcza. {loadmodule mod_favslider,Poletna muzejska noč na Trubarjevi domačiji 2018 - galerija slider (2)} Po kratki pogostitvi je sledilo predavanje Andreja Perhaja, ki se je tokrat osredotočil na Trubarjev Katekizem. Poslušalcem je predstavil celoten Trubarjev projekt priprave Katekizma, ki ni obsegal zgolj pisanja, ampak celotno organizacijo in logistiko, ki je bila zgolj na njegovih plečih. Danes pogosto pozabljamo na kompleksnost in obsežnost Trubarjevega dela ter na to, da je ravno v tem veličina njegovega dela. {loadmodule mod_favslider,Poletna muzejska noč na Trubarjevi domačiji 2018 - galerija slider (1)} P
Trubarjev dan

Trubarjev dan

Trubarjeva domačija - Arhiv, 21. junij 2018 7. junija je Trubarjeva domačija praznovala Trubarjev dan. Društvo slovenskih pisateljev je v okviru projekta Slovenska pisateljska pot pripravilo literarno akademijo Dom v jeziku, na kateri so sodelovali nagrajenci največjih slovenskih literarnih nagrad: Andrej Brvar (zlatnik poezije), Veronika Dintinjana (Jenkova nagrada), Vinko Möderndorfer (nagrada desetnica, Grumova nagrada), Boris A. Novak (Prešernova nagrada, Veronikina nagrada), Iztok Osojnik (Velenjica – čaša nesmrtnosti), Ana Schnabl (nagrada Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec leta), Agata Tomažič (nagrada krilata želva), Goran Vojnović (nagrada kresnik, Župančičeva nagrada) Večer je neposredno prenašal Radio Slovenija na programu Ars. {loadmodule mod_favslider,Trubarjev dan 2018 - galerija slider} Po literarni akademiji Dom v jeziku je v galeriji Skedenj sledila otvoritev že 36. likovne razstave Trubarjevi kraji KUD-a Primož Trubar. Letošnja udeležba je bila odlična. Vabilu KUD-a Primož Trubar se je odzvalo kar 33 umetnikov: Lojze Adamlje,Skender Bajrovič, Marin Berovič, Neva Bilač, Miro Bizjak, Mojca Borko, Igor Dolenc, Milena Gregorčič, Darinka Grmek Štrukelj, Cvetka Jakovljevič, Luka Jamnik, Edi Miha Juvanc, Dragica Kern, Alenka Klemenčič, Suzana Komel, Janez Kovačič, Jernej Kraigher, Silvo Kretič, Nada Petrovič Mager, Drago Petrovič, Milan Razboršek, Silva Ros, Zlatko Rudolf, Miloš Sarič, Martina Starc, Janez Suhadolc, Pavle Ščurk, Teodora Švet, Veljko Toman, Lidija Vilar, Nenad Vukobrat, Dušan Zekovič in Erika Železnik. Razstava bo na ogled do 31. avgusta 2018. {loadmodule mod_favslider,Dom v jeziku 2018 - galerija slider} Foto: Boštjan Podlogar
Likovna razstava "Svetovi"

Likovna razstava "Svetovi"

Trubarjeva domačija - Arhiv, 24. maj 2018 ― V petek, 11. maja 2018 je bila v galeriji Skedenj odprta druga letošnja razstava, in sicer likovna razstava Likovne skupine UTŽO Velike Lašče z naslovom »Svetovi«. Umetnice so se pod mentorstvom Urške in Ane Meke predstavile že peto leto po vrsti. Razstavo si lahko ogledate do 3. junija. Lepo vabljeni!

Razstava akademskega kiparja Zlata Rudolfa

Trubarjeva domačija - Arhiv, 18. april 2018 ― Letošnjo sezono galerijske dejavnosti v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji smo odprli v četrtek, 12. aprila. Svoja dela je na ogled postavil akademski kipar Zlato Rudolf. Zlato Rudolf je diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani pri profesorju Slavku Tihcu. Živi in ustvarja v Idrijski Beli, domači pa so mu tudi naši, Trubarjevi kraji. Od leta 2011 je redni udeleženec likovnih srečanj Trubarjevi kraji, ki jih pripravlja KUD Primož Trubar Velike Lašče. Marsikomu pa je poznan tudi po kipu psoglavca, ki ga je izdelal za Občino Sodražica in stoji na trgu v Sodražici. Njegovo ustvarjanje obsega predvsem kamnite skulpture in leseni kipe, unikatne kamine, fontane in portrete v glini. Oblikuje tudi bivalne prostore in vrtove (parke) ter manjše dekorativne izdelke - kamnite mize, svetila, spuščene strope, nenavadne stebre ipd. Razstava, ki jo je umetniku pomagala postaviti Helena Grebenc Gruden, je prerez vsega njegovega dela in ustvarjanja. Razstava bo na ogled do 6. maja 2018, zato prav lepo vabljeni na ogled.  {loadmodule mod_favslider,Razstava-Zlato-Rudolf-galerija-slider} {loadmodule mod_favslider,Razstava-Zlato-Rudolf-galerija-slider-2}
Stritarjev večer v Levstikovem domu

Stritarjev večer v Levstikovem domu

Trubarjeva domačija - Arhiv, 22. marec 2018 ― PRAZNOVALI SMO 182. ROJSTNI DAN JOSIPA STRITARJA V četrtek, 1. marca 2018 je MKL, Knjižnica Frana Levstika v sodelovanju z Občino Velike Lašče pripravila kulturni večer v spomin na Stritarjev 182. rojstni dan, ki ga sicer praznuje 6. marca. V svojem času je Josip Stritar v primerjavi s sodobniki veljal za izjemno osebnost in veliko avtoriteto. Slovencem je med drugim odkril Prešerna in poezijo, pa tudi vse ostale slovstvene zvrsti od epike in dramatike do proze, književne, socialne in politične kritike. Velja za začetnika satire na Slovenskem, s svojimi kritično esejističnimi spisi pa je pokazal, da je slovenski jezik primeren tudi za znanstvene razprave in ne samo kot pogovorni jezik slovenskih izobražencev. Po Stritarju se danes imenuje tudi nagrada za mlade in obetavne kritike, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Čeprav se nam včasih zdi, da je danes Stritar kar malo pozabljen, kar se v prvi vrsti odraža že v šolskih učnih načrtih, je v Velikih Laščah še zelo živ. K temu pripomorejo tudi Stritarjevi večeri, na katerih velikolaška knjižnica gosti kvalitetne sodobne slovenske ustvarjalce, ki tako kot Stritar, dokazujejo, da je slovenščina jezik, ki ga lahko umetelno in stilsko dovršeno uporabiš za vsako literarno zvrst. Tokratna gostja je bila Agata Tomažič, prevajalka, novinarka in pisateljica. Do nedavnega smo jo poznali predvsem kot odlično novinarko, komentatorko, avtorico potopisnih reportaž in prevajalko, v zadnjem času pa izstopa njeno literarno delo. V zadnjih dveh letih so izšle tri njene knjige, zbirka kratkih zgodb z naslovom Česar ne moreš povedati frizerki, izbor esejev in potopisnih reportaž, ki so nastajale za časopis Delo, Zakaj potujete v take dežele?, ter romaneskni prvenec Tik pod nebom. V pogovoru z Majo Smole je pisateljica na duhovit, mestoma (samo)ironičen način spregovorila o vseh treh svojih knjigah, o tem, kako in kdaj najlažje literarno ustvarja, iz kje črpa navdih za svoje junake, o svojih potovanjih, pa tudi o novi
Prireditev ob Dnevu reformacije

Prireditev ob Dnevu reformacije

Trubarjeva domačija - Arhiv, 27. november 2017 ― Na Trubarjevi domačiji smo s spominsko prireditvijo »Evropa z in brez meja« 9. oktobra 2016 začeli in s slavnostno prireditvijo ob dnevu reformacije 31. oktobra 2017 tudi končali leto praznovanj ob 500. obletnici reformacije. Kot je povezovalec praznične prireditve Matjaž Gruden, sicer tudi predsednik Slovenskega protestantskega društva, v svojih uvodnih besedah poudaril, je prav, da se letošnje slavje zaključuje na Trubarjevi domačiji, torej tam, kjer se je vse skupaj pravzaprav začelo. Izpostavil je pomembnost dostojnega ohranjanja spomina na obdobje, v katerem smo Slovenci dobili temelje za svojo samostojno državo, t. j. jezik in pisano tiskano besedo, osnovani pa so bili tudi temelji slovenskega šolstva. Povezovalec prireditve Matjaž Gruden Osrednji gost in slavnostni govornik na prireditvi je bil dr. Jonatan Vinkler, dr. znanosti literarnih ved in dr. filozofije, izr. prof. na Fakulteti za humanistične študije, glavni urednik Založbe Univerze na Primorskem, raziskovalec in urednik Zbranih del Primoža Trubarja. V svojem nagovoru je izpostavil najpomembnejše trajne pridobitve celotne evropske kulture, ki so izšle iz Lutrovega prizadevanja za versko prenovo. Med prelomnimi jezikovnimi, kulturnimi, gospodarskimi, političnimi in etičnimi pobudami reformacije je bila poglavitna protestantska cerkev s svojim obredjem in cerkveno pesmijo v ljudskem jeziku. Slovenskemu bralcu je dala reformacija evangeličansko cerkev slovenskega jezika, ki je del mozaika evropske reformacije in nikakor ne njena pomanjšana izdaja. Epohalni pomen Lutrovega premisleka posredovati božjo besedo v bralcu razumljivem ljudskem jeziku je zahteval pripravo temeljnih verskih knjig, za kar pa je bila potrebna knjižna slovenščina, slovar in knjižni žanri. Reformacija je dala Slovencem knjižni jezik, prvo slovnico, znanstveno razpravo in celo prvo biografijo, predvsem pa zaokrožen tekstni opus, t.j. žanrsko popolnoma razvito književnost protestantskega tipa v slovenskem jeziku. V slabe
še novic