Trubarjeva domačija - Arhiv, 22. oktober 2021 ― Razstava Velike Lašče skozi obrti in dejavnosti prikazuje Velike Lašče v času od leta 1913, ko so postale trg, do 2. polovice 20. stoletja. In sicer skozi najrazličnejše dejavnosti, ki so se odvijale v trgu in sledove katerih lahko vsaj malo zaslutimo za zidovi današnjih trških hiš. Trg so Lašče 14. maja 1913. Takrat je bilo življenje v trgu nadvse živahno. Velike Lašče so bile kraj, v katerem se je nahajalo okrožno sodišče, davčna uprava, notariat, župnijski urad, žandarmerijska postaja, železniška postaja in ljudska (osnovna) šola, dve hranilnici in posojilnici. Lašče so imele okrožnega zdravnika, pošto in brzojavni urad. Leta 1913 je bila v Laščah ustanovljena Živinorejska zadruga Velike Lašče. Kot piše velikolaška kronistka Justina Jagodič, je živahen promet na novih cestah od Ribnice do Ljubljane, na Bloke in v Suho Krajino Laščam prinesel blagostanje. Življenje v izrazito kmečkem naselju je bilo zelo razgibano. Letno se je v Laščah vršilo pet letnih in živinskih sejmov, ki so bili obiskani tudi iz drugih dežel, in ki so najbolj cveteli med obema vojnama. Na njih so sejmarji prodajali obrtniške izdelke in zlasti živino. Skozi Lašče so prekupčevalci gonili konje in vole z Dolenjske proti Blokam in jih prodajali v Italijo. Ob sejmih so dobro služile gostilne. Takrat je bilo v Laščah kar 13 gostiln, 4 mesnice in več trgovin.Med obrtniki je bilo največ čevljarjev, nekaj krojačev in šivilj, stolarjev, veliko dela so imeli kovači, saj so bili konji v glavnem tovorne živali.V okoliških vaseh so se prebivalci poleg s kmetijstvom preživljali tudi z izdelovanjem suhe robe – z zobotrebčarstvom, izdelovanjem obodov, škafov, žlic in drugih izdelkov.Skozi desetletja so se dejavnosti spreminjale, prilagajale času in potrebam ljudi, večina njih tudi opuščale. Pa vendar so nam ostala še živa pričevanja Na razstavi je predstavljen le en delček teh obrti in dejavnosti ter pomembnejše (javne) velikolaške stavbe. Prostorsko smo izhajali iz osrednjega trga in Stritarjeve ulice, k