Kamra.si, 23. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. avgusta 1967 je na Vranskem umrla Vera Levstik, učiteljica in knjižničarka. Rodila se je 3. decembra 1890 v Šmihelu nad Mozirjem.  Po očetovem zgledu je postala učiteljica in službovala najprej na Teharju, nato pa v Taboru v Savinjski dolini. Njen brat je bil pisatelj in prevajalec Vladimir Levstik. Takoj po prvi svetovni vojni se je usposobila za pouk matematike in risanja na meščanskih šolah in nato poučevala na dekliški meščanski šoli v Celju vse do druge svetovne vojne. Med vojno je bila izgnana na Hrvaško, po vojni pa je prevzela ravnateljstvo ženske nižje gimnazije v Celju. Po združitvi ženske in moške gimnazije je na zavodu poučevala še eno leto, potem pa se je upokojila in do smrti živela na Vranskem.

Kamra.si, 22. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. avgusta 1976 je v Celju umrl Fran Roš, slovenski pisatelj, pesnik in dramatik. Rodil se je 14. januarja 1898 v Kranju.  o končani osnovni šoli ter gimnaziji v Celju je najprej vpisal pravo v Zagrebu, po dveh semestrih pa se je preusmeril v učiteljski poklic in leta 1919 v Ljubljani opravil dopolnilno učiteljsko maturo. Kot učitelj je delal v Preboldu (1919/25) in Celju (1925/41), med vojno je bil izseljen v Srbijo, po vojni pa se je spet za stalno vrnil v Celje.Literarno pot je začel kot član krožka Kondor, ki je v letih 1913/14 pod vodstvom generala Maistra združeval narodno radikalne celjske gimnazijce. Zaradi ostrih protiavstrijskih stališč (ciklostirani list Savinja) si je kmalu nakopal težave z oblastmi, zaradi nespornega literarnega talenta pa je kmalu začel objavljati tudi v Ljubljanskem zvonu in Slovanu, kot učitelj pa tudi v levo usmerjeni Svobodi in Domačem prijatelju.

Kamra.si, 21. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. avgusta 1866 je v Ljubljani umrl Henrik Freyer, slovenski botanik, zoolog, paleontolog (ukvarjal se je s fosilnimi ribami in foraminiferami), farmacevt, kartograf in naravoslovec in preparator. Rodil se je 8. julija 1802 v Idriji.  Henrik Freyer se je rodil v lekarniški družini v Idriji. Leta 1815 je šel na gimnazijo, ki jo je začel v Ljubljani in končal na Reki. Vrnil se je v Ljubljano na licej, opravil je lekarniško prakso in pomočniški izpit (1825) in do leta 1827 pomagal očetu Karlu voditi lekarno v Idriji.  Na Dunaju je med letoma 1827 in 1829 doštudiral farmacijo. Lekarniško službo je opravljal v Zagrebu, Gradcu in v Ljubljani. Da bi z delom v rudniški lekarni, ki jo je leta 1754 ustanovil njegov ded Ernest Freyer, nadaljeval, je bila želja, ki je Henriku ostala izpolnjena; poklicna pot in osebna zanimanja so ga zapeljala na številna področja naravoslovja.

Kamra.si, 21. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. avgusta 1780 se je v Repnjah pri Vodicah rodil Jernej Kopitar, slovenski jezikoslovec. Umrl je 11. avgusta 1844 na Dunaju. Kopitar se je rodil kot četrti od sedmih otrok Jakoba Kopitarja, kmeta, župana in cerkvenega ključarja, in njegove žene Marije, rojeni Resman, iz Repenj (pri Ocepkovih, številka 17). Oče je užival velik ugled, bil je umen sadjar, soseska ga je izbrala za cerkvenega ključarja, zemljiška gosposka pa ga je imenovala za župana ("Dorfrichter"). To vsekakor pomeni, da je znal brati, pisati in računati in je kot razmeroma izveden mož spremljal tudi terezijansko - jožefinske reforma. Otrokom, trije so že zgodaj umrli, je omogočil tako detinstvo, ki je značilno za podeželje tistega časa: življenje v brezkončni svobodi narave in postopno uvajanje v ciklično obrednost kmečkega dela. "Ko je bilo Jerneju nekako devet let," beremo v avtobiografiji, "in je že pasel čredo svojega očeta in pazil nanjo - in ti davidovski spomini na hrib in hosto še zmeraj sodijo med njegove najprijetnejše - ga je nekoč oče vprašal, ali bi hotel iti v šole." Z desetimi leti je odšel v ljubljansko normalko (osnovno šolo). Tja je prišel proti koncu januarja, šola pa se je začela že z novembrom. Vendar je bil Jernej tako bister, da je razred izdelal v rednem času. Mučilo ga je domotožje, toda zmagal je njegov ponos (da se ne bi iz njega norčevali, če bi šolo pustil). Ves čas šolanja je kot odličen učenec dobival prvo darilo in štipendijo. Pri štirinajstih letih, ko je Jernej Kopitar zaključil 2. razred gimnazije, so mu za kolero umrli starši. Po končani filozofiji ga je baron Žiga Zois vzel za domačega učitelja svojemu nečaku. Zatem je bil več let njegov tajnik, knjižničar in varuh mineroloških zbirk.  Diplomiral je na ljubljanskem liceju in bil najprej zasebni učitelj v Zoisovi hiši. Kasneje je bil tajnik, knjižničar ter varuh mineraloške zbirke. V Zoisovem krožku je spoznal pesnika Valentina Vodnika, dramatika Antona Tomaža Linharta in pe

Kamra.si, 18. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. avgusta 1905 se je v Žagi rodil Oskar Hudales, pisatelj, prevajalec in učitelj.  Umrl je 16. decembra 1968 v Mariboru. Med prvo svetovno vojno se je družina Hudales iz doline Soče, kjer je bil Oskarjev oče v državni službi kot poveljnik carinikov, preselila v Savinjsko dolino, od koder je oče izviral. Oskar se je tako po delu osnovne šole v Gorici šolal še blizu Radmirja ter na nižji gimnaziji v Celju, nato pa na učiteljišču v Mariboru. V 20-ih letih 20. stoletja je služboval kot učitelj na Kozjanskem, nato pa z ženo živel in delal v Šmartnem ob Paki. Med drugim je pisal v Učiteljskem tovarišu, revijah Naš rod in Zvonček ter bil dejaven v vodstvu jugoslovanskega učiteljskega združenja ter v Pedagoški zadrugi. Deloval je tudi kot pevovovdja. Kot zagovornik komunističnih idej je imel težave s predvojnimi jugoslovanskimi oblastmi.Ob nemški okupaciji je bil kmalu zaprt, doživel pa je še javni požig vseh svojih knjig. Nato je bil med izgnanci v Srbijo, kjer je organiziral slovenske partizane, v obdobju ob koncu vojne pa delal v propagandnem oddelku Vrhovnega poveljstva in v zveznem ministrstvu za prosveto.