Zgodovina za vse 1/2018

Kamra.si, 28. avgust 2018 ― Zgodovinsko društvo Celje in Zgodovinski arhiv Celje Vas v okviru Poletja v Celju vabita na predstavitev prve številke XXV. letnika revije Zgodovine za vse, ki bo v četrtek, 30. avgusta 2018, ob 12. uri v Zgodovinskem arhivu Celje na Teharski 1.

28. avgusta 1871 je bila "uradno" ustanovljena požarna bramba v Celju

Kamra.si, 28. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. avgusta 1871 je bila "uradno" ustanovljena požarna bramba v Celju Pod predsedstvom Josefa Wokauna kot predsednika pripravljalnega odbora je bil 1. avgusta 1871 prvi občni zbor, ki pa se ga je udeležilo le 22 članov. Zaradi pičle udeležbe so volitve poveljnika preložili. Namestništvo je 28. avgusta 1871 z odredbo številka 10364 sprejelo ustanovitev požarne brambe v Celju. Več https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/zacetki-organiziranega-gasilstva-na-celjskem-do-leta-1918.html

28. avgusta 1886 se je rodil Avgust Pavel, pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, učitelj in muzeolog

Kamra.si, 28. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. avgusta 1886 se je v Cankovi rodil Avgust Pavel, slovenski pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, učitelj in muzeolog. Umrl je 2. januarja 1946 v Sombotelu. Avgust Pavel se je rodil v Prekmurju, na Cankovi, v takrat še Železni županiji staršema Ivanu Pavlu in Elizabeti Obal. Najprej je hodil na gimnazijo Mihálya Vörösmartyja v Monoštru, potem pa na Premontrejsko gimnazijo v Sombotelu (Szombathely). V Budimpešti je študiral madžarščino, latinščino in slavistiko. Že kot študent je začel pisati pesmi v prekmurskem narečju in madžarščini ter prevajati in pisati znanstvene članke. Leta 1913 je doktoriral, zatem je učil v vasi Torda (Erdeljsko) in v mestu Dombóvár. Njegov učenec je bil Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt, madžarski znanstvenik, ki je leta 1937 dobil Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi ter podatke prenaša v možgane. Od leta 1920 je živel v Sombotelu. Tu je poučeval na gimnaziji, istočasno je uredil in vodil knjižnico muzeja, bil je tudi ravnatelj tega muzeja. Ustanovil in urejeval je domoznansko revijo Vasi Szemle (Železni Obzornik/Revija), pozneje Dunántúli Szemle (Prekdonavska Revija/Obzornik).

28. avgusta 1851 se je rodil Ivan Tavčar, pisatelj, pravnik in politik

Kamra.si, 28. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. avgusta 1851 se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodil Ivan Tavčar, slovenski pisatelj, pravnik in politik. Umrl je 19. februarja 1923 v Ljubljani. Tavčar je šolanje pričel leta 1858 v trivialki v Poljanah. Potem je nadaljeval na normalki v Ljubljani, končal jo je leta 1863. Pri šolanju sta mu finančno pomagala očetova brata duhovnika. Nato se je leta 1863 vpisal na gimnazijo v Ljubljani, od koder se je zaradi disciplinskih postopkov moral prepisati na novomeško gimnazijo, nato pa spet nazaj na ljubljansko. Književnost ga je navdušila že v dijaških letih in tudi sam se je kmalu preizkusil v pisanju. Po koncu gimnazije leta 1871 se je vpisal na pravo na dunajskem vseučilišču in začel objavljati v raznih revijah (mariborska Zora, Stritarjev Zvon, Ljubljanski zvon, Slovan). Med študijem je odslužil enoletni vojaški rok. Leta 1875 je postal odvetniški pripravnik v Ljubljani in se leta 1877 odpravil v Kranj, kjer se je zaposlil pri Mencingerju. Leta 1880 se je vrnil v Ljubljano, kjer je ostal do smrti. Tu je leta 1884 odprl lastno odvetniško pisarno. V letih od 1886 do 1902 je predsednikoval Dramatičnemu društvu.

Posilstva v času prve vojne

ZAC, 27. avgust 2018 ― Zgodovinsko društvo Celje vabi na predstavitev prve številke že 25. letnika revije Zgodovina za vse, ki bo v Zgodovinskem arhivu Celje v četrtek, 30. avgusta 2018, ob 12. uri. Predstavitvi bo sledilo predavanje na temo ene od objavljenih razprav. Raziskovalka z Inštituta za novejšo zgodovino dr. Meta Remec bo predstavila doslej v našem okolju manj […]

Sloveča jama z družino zadnjega cesarja na steklenem stereo negativu

Fototeka MNZS, 27. avgust 2018 ― Znameniti češki fotograf »Njegove cesarske in kraljevske Visokosti Presvetlega nadvojvode Franca Ferdinanda Avstrijskega-Este« Rudolf Bruner Dvořák je leta 1909 mojstrsko fotografiral že takrat mednarodno znano Postojnsko jamo. Lepote kraškega podzemlja je domnevno ovekovečil v več dneh, zagotovo pa 10. avgusta 1909, ko je v njej fotografiral družino Karla I. – bodočega in zadnjega cesarja med Habsburžani. Ohranilo se je 400 fotografij, od tega 318...

27. avgusta 1885 se je rodil Julij Betetto, operni pevec, skladatelj in pedagog

Kamra.si, 27. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. avgusta 1885 se je v Ljubljani rodil Julij Betetto, pevec (basist - »basso cantate«), skladatelj in pedagog. Umrl je 14. januarja 1963 v Ljubljani. Kot otrok je izgubil starša, zato je 1897–1901 živel pri skrbniku Andreju Reichlu. Njegovo muzikalnost in lep deški sopran je opazil pater Angelik Hribar; pri dvanajstih letih ga je vključil v frančiškanski cerkveni pevski zbor in ga poučeval glasbeno teorijo z osnovami harmonije. S šestnajstimi leti je začel peti v zboru pri Sv. Jakobu v Ljubljani, ki ga je 1899–1910 vodil takratni ravnatelj in učitelj na šoli Glasbene matice (GM), operni pevec in skladatelj Fran Gerbič. Kot pevski pedagog je Gerbič kmalu opazil razsežnosti njegovega nizkega glasu ter ga 1902 vpisal v šolo GM. 1903 je maturiral na ljubljanski realki, decembra istega leta pa pristopil k ljubljanskemu Dramatičnemu društvu in se vpisal v operni zbor. Kot predpevec v zboru je na odru ljubljanske Opere 1903 debitiral v operi Petra Iljiča Čajkovskega Jevgenij Onjegin, kot solist pa se je prvič predstavil kasneje istega leta v vlogi Mihe v operi Prodana nevesta Bedřicha Smetane. V štirih letih, ki jih je preživel v ljubljanskem opernem gledališču, je odpel dvaintrideset opernih in šest operetnih vlog. Bil je mdr. Don Basilio (Gioacchino Rossini: Seviljski brivec), Beneš (Bedřich Smetana: Dalibor), Kecal (Bedřich Smetana: Prodana nevesta), Ramfis (Giuseppe Verdi: Aida) in Mefisto (Charles Gounod: Faust), prav tako pa je v tem obdobju odigral tudi petinštirideset dramskih vlog, mdr. vlogo kovača Sajetovega Jureta (Fran Saleški Finžgar: Divji lovec), čevljarja Bojca (Josip Jurčič: Deseti brat), občinskega svetnika Klandra (Ivan Cankar: Za narodov blagor). Redno je koncertiral v Trstu, Zagrebu, na Reki in drugod.

27. avgusta 1929 je umrl Herman Potočnik Noordung, slovenski raketni inženir, častnik, pionir kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov in tehnologij

Kamra.si, 27. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. avgusta 1929 je na Dunaju umrl Herman Potočnik Noordung, slovenski raketni inženir, častnik, pionir kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov in tehnologij. Rodil se je 22. decembra 1892 v Pulju. Družina Potočnik je v Pulju najbrž prebivala v mornariškem predelu Sv. Polikarp. Herman se je kot četrti otrok tam rodil 22. decembra 1892. Natančen naslov žal ni znan, saj v rojstni in krstni knjigi, v katero so bili vpisani otroci staršev, zaposlenih v vojaški mornariški službi, ni bilo rubrike za vpis tega podatka. Krščen je bil precej pozno, kot katoličan, in sicer 2. marca 1893. Krstni boter je bil očetov brat Franz Pototschnig, lastnik tovarne usnja v Slovenj Gradcu. Posebej je pri tem omeniti zapis priimka dveh bratov: Hermanov oče je naveden kot Josef Potočnik, stric pa kot Franz Pototschnig.Leta 1894 je v triinpetdesetem letu starosti umrl Hermanov oče. Po njegovi smrti, ko je bil Herman star 15 mesecev, se je mati odločila, da se s svojimi štirimi otroki preseli v Maribor. Takrat sta v njenem rojstnem kraju živela njena mati Camilla in že omenjeni brat Josef Kokoschinegg.Kot vdova po vojnem veteranu je Maria Potočnik dobila v najem povsem novo stanovanje v drugem nadstropju leta 1894 zgrajene poštne palače na vogalu sedanjega Slomškovega trga in Poštne ulice. Podatek o naslovu bivanja je naveden v mariborskem adresarju za leto 1898. Na strani 143 je navedena Maria Potočnik, vdova po zdravniku, kot stanujoča v Domgasse 7 II (drugo nadstropje). Sedaj je to nefunkcionalni vhod v poštno palačo v Poštni ulici. Skozenj je bil takrat tudi dostop k poštni blagajni v pritličju palače. V drugem nadstropju so bila najemniška stanovanja. Isti naslov je naveden tudi pri vpisu v poročno knjigo Hermanove sestre Franziske, ki se je 6. avgusta 1900 poročila dr. Antonom Valentincigom. Pri vpisu je naveden naslov bivanja njune matere v Mariboru: Domgasse 7. V tem času je Herman še bival pri materi.

27. avgusta 1965 se je rodil Matjaž Debelak, slovenski smučarski skakalec

Kamra.si, 27. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. avgusta 1965 se je rodil Matjaž Debelak, slovenski smučarski skakalec. Lastnik dveh olimpijskih kolajn prihaja iz vasi Juvanje pri Ljubnem. Smučarski skoki so bili družinska tradicija, skupaj z bratom Janezom sta jih vzljubila prek očeta Hanze, ki je bil tudi sam skakalec. Najprej se je skokov učil v Braslovčah, nato pa v skakalnem klubu Ilirija v Ljubljani.

26. avgusta 1778 - Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer se na pobudo Žige Zoisa kot prvi povzpnejo na Triglav

Kamra.si, 26. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...Prvi vzpon na Triglav se je 26. avgusta 1778 na pobudo Žige Zoisa posrečil štirim domačinom iz Bohinja: Luki Korošcu (rudarju iz Gorjuš), Matevžu Kosu (rudarju iz Jereke), Štefanu Rožiču (lovcu na gamse) in Lovrencu Willomitzerju (ranocelniku iz Stare Fužine), ki je vodil odpravo. Balthasar Hacquet opisuje, da je na vrh prvi, morda odkar svet stoji, stopil Luka Korošec. Prvi ženski vzpon je leta 1870 opravila dvajsetletna Rozalija Škantar iz Srednje vasi, ki je bila kasneje oskrbnica Vodnikovega doma na Velem Polju. Njen oče Jože Škantar - Šest (* 1809, † 1891) je bil poznan bohinjski gorski vodnik. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Triglav Priporočamo tudi:- https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QAZRIQO8/d20e35b3-cabe-49d0-bf2c-469064eeb026/PDF - http://www.gore-ljudje.net/novosti/1745/

26. avgusta 1814 se je rodil Janez Avguštin Puhar, duhovnik, izumitelj in fotograf

Kamra.si, 26. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. avgusta 1814 se je v Kranju rodil Janez Avguštin Puhar, duhovnik, izumitelj in fotograf. Umrl je 7. avgusta 1864 je v Kranju. Kranjčan Janez Puhar je izumitelj fotografije na steklo in naš prvi znani fotograf. Bil je slovenski duhovnik, rojen v tedanjem avstrijskem cesarstvu, ki je z izvirnim postopkom, poimenovanim svetlopis (slika na steklo, hyalotipija, kasneje tudi puharotipija), leta 1842 slovensko inovativnost zapisal na svetovni zemljevid razvoja fotografske umetnosti. Bil je vsestranski raziskovalec in izobraženec, ki je govoril več jezikov: francoščino, nemščino, angleščino in italijanščino. Že v mladih letih so ga izzivale različne znanosti – kemija, fizika, matematika, astronomija, fotografija – in umetnost – rad je risal in slikal, pisal pesmi in izdeloval instrumente. Povsod, kjer je služboval, se je ukvarjal z eksperimentiranjem, predvsem v tedaj še skrivnostni fotografiji.

26. avgusta 1913 se je rodil Boris Pahor, slovenski pisatelj

Kamra.si, 26. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. avgusta 1913 se je v Trstu rodil Boris Pahor, slovenski pisatelj. Boris Pahor je slovensko osnovno šolo obiskoval v rodnem Trstu. Šolanje je nadaljeval na italijanski semeniški klasični gimnaziji v Kopru in 1935 maturiral. Zatem je v Gorici študiral teologijo, a je študij po slabih treh letih opustil. L. 1940 so ga vpoklicali v Mussolinijevo vojsko in ga poslali v Abesinijo. O izkušnji priča v kronikalnem romanu Nomadi brez oaze (1956).

25. avgusta 1992 je umrl pater Simon Ašič

Kamra.si, 25. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. avgusta 1992 je v Stični umrl pater Simon Ašič (rojen Jožef Ašič), katoliški duhovnik in zeliščar. Rodil se je 30. novembra 1906 v Raztezu (po domače Trebež) pri Gorici. Ob kmetovanju sta starša družino preživljala s priložnostnimi deli (oče kot kovaški mojster, mati kot šivilja). Mati Marija je bila globoko verna in je tako vzgajala tudi svoja otroka Pepija (Jožefa) in Micko (Marijo). Družina je obiskovala bogoslužje v cerkvi sv. Petra v Rajhenburgu (danes Brestanici), nedaleč od trapistovskega samostana na gradu Rajhenburg, kjer je bil menih že materin bratranec p. Angel Pečnik. Že v predšolski dobi se je moral Jožef soočiti s trdim delom, živahni deček pa je našel tudi najboljšega prijatelja, tri leta mlajšega Ludovika Ašiča iz bližnjega Jeričdola, ki je pozneje postal stiški opat (z redovnim imenom Rafael). Zaradi življenja v veliki revščini se je oče Franc odločil, da kot kovač poskusi srečo v Ameriki, in je 1910 odpotoval na drugo celino. Ker tam ni našel ustreznega delovnega mesta, se je oprijel prve zaposlitve v rudniku. Prihranke je pošiljal družini v domovino, s čimer si je ta vsaj nekoliko opomogla.

25. avgusta 1857 se je rodil Franc (Kodila) Ivanocy, katoliški duhovnik in narodni buditelj

Kamra.si, 25. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. avgusta 1857 se je v Ivanovcih rodil Franc (Kodila) Ivanocy ali Ferenc Ivanoci (tudi Franc Ivanoci, madž. Ivanóczy Ferenc), slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj. Umrl je 29. avgusta 1913 v Tišini. Franc Ivanocy kot edinec malega posestnika Adama Kodile in Rozalije Hujs, je obiskoval šolo v rojstnem kraju, s pomočjo župnika M. Sisekija je bil brezplačno sprejet v Kelcz-Adelfyjevo sirotišnico v Kőszegu (1868), kjer je spremenil rodbinsko ime Kodela v Ivanóczy (Ivanoci) iz spoštovanja do odličnih duhovnikov-rojakov tega imena. Tu je pod vodstvom benediktincev dokončal osnovno šolo in nižjo gimnazijo (1875), višje štiri razrede v treh letih v Sombotelju (1878) ter bogoslovje v centralnem semenišču v Budimpešti, bil v Győru 1882 posvečen v duhovnika, eno leto kaplanoval v Murski Soboti, 1883 postal prefekt v somboteljskem semenišču, 1884 profesor dogmatike. Leta 1885 je doktoriral z madžarsko disertacijo o svetem pismu in klinopisnih spomenikih. Prijateljsko mu naklonjeni škof Kornél Hidasy ga je 1885 imenoval za člana izpraševalne komisije za srednješolske profesorje, od marca 1889 do smrti je deloval na Tišini kot župnik, bil od 1893 dekan in šolski nadzornik sombotelskega okraja, 1907 ga je kralj imenoval za častnega kanonika.

Z moderno streho pred dežjem zaščitili Križanke

Fototeka MNZS, 24. avgust 2018 ― Natanko pred petdesetimi leti so Plečnikove Križanke prekrili s platneno streho iz umetne snovi, s čimer so to prizorišče, ki je v naslednjih letih postalo tako rekoč legendarno, zaščitili pred dežjem in s tem organizatorjem omogočili bistveno več manevrskega prostora pri izvedbi kulturnih prireditev. “Ko sezona v koncertnih dvoranah že zamira in padejo zastori v ljubljanskih gledališčih, zaživi prostor pod letos na novo nameščeno...

24. avgusta 1898 se je rodil Avgust Černigoj, slikar in grafik

Kamra.si, 24. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. avgusta 1898 se je v Trstu rodil Avgust Černigoj, slovenski slikar in grafik. Umrl je 17. novembra 1985 v Sežani. Obiskoval je osnovno šolo in meščansko šolo v Trstu (1904-1912), nato pa umetnostno obrtno šolo, oddelek za dekorativno slikarstvo (1912-1916). Po izbruhu I. svetovne vojne je bil vpoklican k vojakom. Po vrnitvi v Trst se je začel ukvarjati s slikarstvom in kiparstvom. Od oktobra 1920 do konca septembra 1922 je bil profesor risanja na postojnski gimnaziji. V Bologni je opravil izpit za poučevanje risanja na gimnazijah (1922). Kot ilustrator je sodeloval v tržaški reviji Novi rod. Jeseni 1922 je odšel v München, kjer je najprej obiskoval predavanja na akademiji, potem na umetnostno-obrtni šoli. Tam je spoznal Karmelo Kosovel, sestro Srečka Kosovela. Spomladi 1923 odhaja v Weimar na umetnostno obrtno visoko šolo, Staatliches Bauhaus.

24. avgusta 1942 je umrl Miran Jarc, pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec

Kamra.si, 24. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. avgusta 1942 je na Pugledu pri Starem Logu umrl Miran Jarc, pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec. Rodil se je 5. julija 1900 v Črnomlju. V letih 1910/11-1917/18 je obiskoval novomeško gimnazijo. V letih 1918-1922 je študiral slavistiko in romanistiko v Zagrebu in Ljubljani, vendar študija ni dokončal. L. 1923 je opravil enoletni tečaj na Trgovski akademiji v Ljubljani. V l. 1923-1942 je bil bančni uradnik na Kreditni banki v Ljubljani.

24. avgusta 1929 se je rodil Dominik Smole, dramatik, pisatelj in dramaturg

Kamra.si, 24. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. avgusta 1929 se je v Ljubljani rodil Dominik Smole, dramatik, pisatelj in dramaturg. Umrl je 29. julija 1992 je v Ljubljani. Rodil se je kot drugi sin hišnika Dominika in Ivane, rojene Končan. Osnovno šolo je obiskoval na Vrtači v letih 1935 in 1939. Šolanje je nadaljeval na klasični gimnaziji v Ljubljani. V šolskem letu 1944/45 je zaradi izključitve, ker naj bi delal za Osvobodilno fronto, ponavljal peti razred. Že takrat je slovel kot predrzen, površen in uporen učenec, kasneje pa so ga opisovali kot nedotakljivega in namrgodenega. Očetov samomor 10. avgusta 1944 ga je močno prizadel. Leta 1947 je maturiral in se zaposlil kot novinar na Radiu Ljubljana, 1951 je delal na izpostavi Radio Slovensko Primorje v Ajdovščini. Po preteku delovnega razmerja septembra 1952 je šel na skoraj enoletno služenje vojaškega roka. Aprila 1954 se je poročil s knjižničarko Zdenko Prek, s katero je imel dva otroka. Med letoma 1957 in 1958 je bil član uredniškega odbora Revije 57. V letih 1959 in 1960 je delal na bencinski črpalki na Viču. Zatem so mu ponudili uredništvo pri novih Perspektivah, kjer je delal od 1960 do 1962. Med letoma 1959 in 1964 je bil član gledališkega sveta Odra 57. Med letoma 1972 in 1976 je bil upravnik in umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, do leta 1980 dramaturg, potem pa je gledališče zapustil in naslednja štiri leta delal kot svobodni umetnik. Leta 1984 je bil tri mesece zaposlen kot dramaturg Drame SNG Ljubljana. Leta 1986 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ki pa je bila v bistvu nagrada za njegovo Antigono. Med obdobji rednih zaposlitev je živel kot svobodni pisatelj. Marca 1991 je umrl njegov prijatelj, igralec Brane Ivanc, kar ga je osamilo. Sledil mu je čez dobro leto v 63. letu starosti.

še novic

Novice

arhivi