Kamra.si, 17. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. september 1905, slovesna otvoritev Mestne dekliške šole, današnje III. OŠ Celje Dom III. osnovne šole Celje je markantna zgradba na Vodnikovi ulici 4, ki že več kot stoletje zaznamuje zgodovino Celja. Vzdrževano poslopje in urejena okolica prikrivata njeno resnično starost, ki jo sicer izdajata slog in način gradnje, značilna za pozno 19. in zgodnje 20. stoletje prejšnjega tisočletja. Začetek njene zgodovine sega v leto 1898, ko se je na pobudo komisije, zadolžene za izgradnjo novega šolskega poslopja, začelo načrtovanje gradnje. Leta 1903 je mestni občinski svet sklenil, da je Ulica ob jarku (danes Vodnikova ulica) najprimernejša lokacija za novo zgradbo. Celjski veljaki so novo šolo slovesno odprli 17. septembra 1905. 

Kamra.si, 17. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. september 1905, slovesna otvoritev dekliške ljudske in meščanske šole, današnje III. OŠ Celje Dom III. osnovne šole Celje je markantna zgradba na Vodnikovi ulici 4, ki že več kot stoletje zaznamuje zgodovino Celja. Vzdrževano poslopje in urejena okolica prikrivata njeno resnično starost, ki jo sicer izdajata slog in način gradnje, značilna za pozno 19. in zgodnje 20. stoletje prejšnjega tisočletja. Začetek njene zgodovine sega v leto 1898, ko se je na pobudo komisije, zadolžene za izgradnjo novega šolskega poslopja, začelo načrtovanje gradnje. Leta 1903 je mestni občinski svet sklenil, da je Ulica ob jarku (danes Vodnikova ulica) najprimernejša lokacija za novo zgradbo. Celjski veljaki so novo šolo slovesno odprli 17. septembra 1905.   

Kamra.si, 17. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. septembra 1890 se je v Zakojci pri Cerknem rodil France Bevk, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, prevajalec in urednik. Umrl je 17. septembra 1970 v Ljubljani.  Leta 1904 je v Bukovem opravil enorazredno ljudsko šolo, potem je šel v Kranj za trgovskega vajenca. Kmalu se je vrnil domov, saj ga je tovariš napeljal v krajo in potem izdal. Kasneje se je o tem izpovedal v povesti Tatič. Svojo prvo črtico Vstajenje je objavil leta 1906 v tržaški reviji Družinski prijatelj. Leta 1913 je maturiral na učiteljišču in nekaj časa poučeval na Cerkljanskem. Vse več je pisal s protivojno tematiko in bil zaradi tega tudi zaprt. Po 1. svetovni vojni ni več deloval kot učitelj, posvetil se je pisateljevanju in uredniškemu delu. Italijanska okupacija na domačih tleh ga je prizadela, zato se je umaknil v Ljubljano, kjer je bil urednik novega časnika Večerni list. Leta 1920 je v Ljubljani izšla njegova prva knjiga za mladino, zbirka otroških pesmi in igric Pastirčki pri kresu in plesu. Istega leta se je vrnil v Gorico in bil urednik Mladike, Goriške straže, Čuka na pal'ci, Goriške matice, kmalu pa je postal tudi ravnatelj Narodne knjigarne in papirnice. Ponovno je bil nekaj časa zaprt zaradi pisanja, leta 1928 pregnan iz Trsta, leta 1930 pa obsojen na dve leti hišnega zapora. Leta 1934 je bil obsojen na tri leta prisilnega bivanja na otoku Ventotene, vendar kmalu izpuščen na prizadevanje slovenskega PEN-kluba. 

Kamra.si, 15. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. septembra 1908 se je v Veliki Polani rodil  Miško Kranjec, slovenski pisatelj in urednik. Umrl je 8. junija 1983 je v Ljubljani.  Po osnovni šoli v domači vasi je končal gimnazijo v Ljubljani. Kot dijak je sodeloval pri različnih leposlovnih listih. V prekmurskem jeziku je objavljal v Kleklovih Novinah in Kalendarju Srca Jezušovoga, knjižna slovenščina pa je kasneje v njegovem pisanju začela prevladovati. Po maturi se je na ljubljanski univerzi vpisal na slavistiko, vendar študija ni dokončal, saj se je vse bolj posvečal pisanju. Že pred 2. svetovno vojno se je navzel takrat prevladujočih političnih idej in se od katoliškega tiska začel odmikati. Socialna vprašanja okolja, ki ga je poznal, je postopoma ubesedoval in prenašal na papir, navezoval pa je tudi stike s takrat vodilnimi izobraženci in komunisti, ki so zagovarjali podobne ideje kot on sam.

Kamra.si, 15. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. septembra 1963 je v Ljubljani umrl Rudolf Badjura, prvi slovenski učitelj smučanja, organizator planinstva in potopisec. Rodil se je 17. aprila 1881 v Litiji.  Mladost je preživel v Litiji, del tudi v materinem rojstnem kraju Tupaličah v bližini Preddvora. Ljudsko šolo je obiskoval v Litiji in Šmartnem pri Litiji. Maturiral je 1903 v Ljubljani. 1903–05 je v Ljubljani služil vojaški rok, od tega 1904‒05 na častniški šoli. 1905 je v Pragi, kjer se je pridružil tamkajšnjim planincem, na nemški trgovski akademiji zaključil enoletni abiturientski tečaj, ki ga je usposobil za komercialno službo v bankah in trgovskih podjetjih. Po vrnitvi v Ljubljano 1906 je dobil službo pri Kmetski posojilnici. 1907 se je kot računovodja zaposlil pri znancu, trgovcu z lesom Ernestu Hiengu, 1910‒19 pa je služboval kot uradnik pri Kranjskem deželnem odboru.