Novice

arhivi

24. septembra 1862 je v Mariboru umrl Anton Martin Slomšek, škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi

Kamra.si, 24. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. septembra 1862 je v Mariboru umrl Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi. Rodil se je 26. novembra 1800 na Slomu v Unišah pri Ponikvi blizu Grobelnega.  Po osnovnem pouku na Ponikvi je obiskoval v Celju 3. razrede glavne šole 1814 in 1814/19 gimnazijo, filozofki zimski tečaj 1819/20 v Ljubljani, letni 1820 v Senju in 1820/21 v Celovcu, kjer je končal tudi bogoslovje (posvečen 8. septembra 1824). Služboval je kot kaplan od septembra 1825 do aprila 1827 na Bizeljskem (Sv. Lovrenc v Krajini) in do oktobra 1829 v Novi cerkvi, kot spiritual do oktobra 1838 v semenišču v Celovcu, kot nadžupnik in dekan do oktobra 1844 v Vuzenici ter kot kanonik in višji šol. nadzornik do aprila 1846 v Št. Andražu na Koroškem. Dne 25. aprila 1846 je prevzel kot opat celjsko mestno župnijo, a že 30. maja ga je salzburški nadškof, kardinal Frider knez Schwarzenberg imenoval za lavantinskega škofa in ga 5. julija v Salzburgu posvetil. Iz Št. Andraža se je Slomšek po razmejitvi škofij 1859 preselil na novi sedež lavantinske škofije v Maribor, kjer je bil 4. septembra ustoličen.
Sinclair ZX Spectrum

Sinclair ZX Spectrum

Fototeka MNZS, 24. september 2018 ―   Leta 1971 je ameriško podjetje Intel predstavilo Intel 4004, prvi mikroprocesor, ki je vse osnovne funkcije računalnika združil v eni sami elektronski komponenti. S tem so se dimenzije računalnikov precej zmanjšale, povečala se je njihova zmogljivost, posledično je začela padati njihova cena. Leta 1977 so se na trgu pojavili prvi hišni računalniki. V Veliki Britaniji je podjetje Sinclair Researh leta 1980 izdelalo računalnik...

24. septembra 1936 je v Dolencih umrl Jožef Klekl ali Mladi Jožef Klekl, slovenski pisatelj, novinar, katoliški duhovnik

Kamra.si, 24. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. septembra 1936 je v Dolencih umrl Jožef Klekl ali Mladi Jožef Klekl, slovenski pisatelj, novinar, katoliški duhovnik. Rodil se je  3. marca 1879 na Krajni. Polbratranec Jožefa Klekla st. Jožef Klekl ml. je osnovnošolsko znanje prejel v rimokatoliški trirazredni osnovni šoli na Tišini, zatem pa postal gojenec kőszeške sirotišnice. Tam je končal nižjo gimnazijo, višjo z maturo pa v Sombotelu, kjer je tudi stopil v bogoslovje. Leta 1902 je bil posvečen v duhovnika, nakar je nastopil kaplansko službo pri Sv. Juriju v Prekmurju (1902-1906), nato pa v Rohoncu (1906-1907) na Gradiščanskem, Turnišču (1907-1910) in v Murski Soboti (1910-1911). Leta 1911 je Klekl ml. zaprosil za župnijo Véliki Dolénci, jo tudi dobil in ostal tam kot župnik do svoje smrti.   

24. septembra 1915 je v Bratoncih umrl Števan Kühar, slovenski zbiralec narodnega blaga Prekmurcev

Kamra.si, 24. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. septembra 1915 je v Bratoncih umrl Števan Kühar, slovenski zbiralec narodnega blaga Prekmurcev. Rodil se je 29. julija 1882 v Bratoncih. Njegov brat je bil politik Mihael Kühar. Do 17. leta se je učil za krojača. V dveh letih je končal štiri razrede meščanske šole v Lendavi. V Veliki Kaniži je končal višjo gimnazijo in maturiral. Vstopil je v sombotelsko bogoslovje. Zaradi tuberkuloze ga je zapustil in se čez dva meseca vrnil v Bratonce. Zbiral je ljudske pesmi, ki so mu jih peli fantje in dekleta. Skupaj s pripovedkami jih je objavljal v Kalendarju Srca Jezušovega, v Novinah in v Časopisu za zgodovino in narodopisje. V tem časopisu je objavljal v letih 1910, 1911, 1913 in 1914, ko je objavil Národno blágo vogrskij Sloväncof. Anonimno je leta 1913 izdal 1. zvezek Narodnih pesmi. Za Marijin list je leta 1913 napisal članek »Sv. Ciril i Metod« po knigici, štero je ob 1025. letnici Metodove smrti na svetlo dalo Apostolstvo C. M. Pri vseh omenjenih časopisih je sodeloval anonimno ali s šiframi Š. K., P. ali pa z vzdevkoma Dolenski Marko in Dolinec.

24. september 1136 - ustanovljen samostan v Stični

Kamra.si, 24. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. september 1136 - ustanovljen samostan v Stični Cistercijanski samostan Stična, tudi Cistercijanska Opatija Stična ali Stiška cisterca je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje (drugi je bil samostan Kostanjevica na Krki). V sklopu samostana se nahaja Bazilika Žalostne Matere Božje, ki služi tudi kot župnijska cerkev.

23. september 1864 – imenovan prvi odbor Celjske mestne hranilnice

Kamra.si, 23. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23.  september 1864 – imenovan prvi odbor Celjske mestne hranilnice Po vzpostavitvi železniške povezave z Dunajem (1846) in Ljubljano (1859) so se gospodarske razmere in razvojne možnosti Celja hitro spremenile na bolje. Želja po hitrejšem razvoju mesta je narekovala, da so mestni očetje začeli razmišljati tudi o ustanovitvi lastnega denarnega zavoda, katerega mesto takrat še ni imelo. Tako je na seji mestnih odbornikov leta 1847 dvorni in sodni odvetnik dr. M. F. Foregger zbrane opozoril na potrebo po »sodobnem urejanju denarnih zadev« v Celju in se zavzel za ustanovitev občinske hranilnice. Toda Foreggerjeva pobuda je bila podana še v nepravem času in ob očitni nerazgledanosti navzočih odbornikov ni obrodila sadov.  V šestdesetih letih so bile razmere v Celju že povsem spremenjene, misel o ustanovitvi mestne hranilnice pa zrelejša. Tako je na seji mestnega odbora leta 1862 predsednik okrožnega sodišča in odbornik dr. Štefan Rak ponovno obudil Foreggerjevo idejo izpred petnajstih let, prikazal prednosti lastnega denarnega zavoda za razvoj občinskega gospodarstva in za prebivalstvo. Bil je prepričljiv, saj je mestni občinski odbor sklenil ustanoviti hranilnico, ji ponuditi tudi prostore in prevzeti jamstvo za njeno poslovanje. Poimenovali so jo Hranilnica mestne občine Celje (Sparkasse der Gemeinde Cilli).     Ko je oblast v naslednjih dveh letih potrdila hranilniška pravila, je občinski svet na izredni seji 23. septembra 1864 imenoval upravni odbor prvega celjskega denarnega zavoda. Vodil ga je dr. August Schurbi, v odbor ravnateljstva pa so bili poleg dr. Schurbija izvoljeni še: Johann Tappeiner, Franc Kapus, dr. Štefan Kočevar, Josip Wokaun, dr. Karl Hiegersberger, Karl Hartinger in Friedrich Mathes, ki mu je tudi predsedoval. Hranilnica je za komitente začela poslovati 1. januarja 1865.     Vir: https://www.knjiznica-celje.si/domoznanski-spomini/item/celjska-mestna-hranilnica-58

23. septembra 1933 so hude povodnji prizadele Celje in okolico

Kamra.si, 23. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. septembra 1933 so hude povodnji prizadele Celje in okolico.  V obdobju med obema svetovnima vojnama je Savinja pogosto poplavljala. Mestne oblasti so pripravljale načrte za regulacijo, vendar so bile rešitve samo delne. Leta 1933 je bila najhujša poplava, ko je Savinja kar trikrat zaporedoma preplavila mesto. Ta katastrofa je pospešila regulacijo Savinje. Z deli so pričeli leta 1935 južno od železniškega mostu v Tremarjah.

22. septembra 1741 je v Ljubljani umrl Jožef Samassa, star., izdelovalec zvonov

Kamra.si, 22. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. septembra 1741 je v Ljubljani umrl Jožef Samassa, star., izdelovalec zvonov. Rodil se je 1692 v Krminu. Samassa, najvažnejša zvonarska rodbina v Ljubljani., kamor je prišla okrog l. 1725 z Beneškega. Jožef Samassa, star je leta 1734 je prevzel zvonarsko livarno pred Pisanimi vrati (kasnejša »Wasserkasärne«, Karlovška c. 13) od umrlega sorodnika Gašperja Franchija (SBL I, 185), ki je tu vlival zvonove že od l. 1688  in čigar največje delo je veliki zvon lj. stolnice. V l. 1734 je postal Jožef S. tudi lj. meščan in se oženil z Ljubljančanko Ano Marijo Steyerer. Po njem je podedoval livarno njegov brat. Vir: http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi533646/

21. septembra 1814 se je v Pečovju (Štore) rodil Miha Vizjak, kmet in slovenski politik

Kamra.si, 21. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. septembra 1814 se je v Pečovju (Štore) rodil Miha Vizjak, kmet in slovenski politik. Umrl je 17. marca 1892. Miha Vizjak, p. d. Pečovšek, je bil posestnik, znani sadjar, narodnjak in teharski občinski odbornik doma iz Pečovja, ki se je rodil očetu Janezu Vizjaku in materi Jeri, rojeni Žnidar. Posebej ga je odlikovalo delo na področju sadjarstva, gojenja vinske trte, pa tudi sviloprejstva. Sadno drevje je presejal, cepil s prilagajanjem in gojenjem divjakov iz gozda. Z gojenjem sadnega drevja si je pomagal tudi s kmetijskimi nasveti iz Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic, ki so začele izhajati leta 1843, na pobudo njegovega velikega prijatelja Antona Grabiča. Kasneje je sadno drevje gojil skupaj s sinom Matijem, ki se je učil na poskusnem posestvu in v sviloprejski šoli pri Gradcu. Z nemških dežel, predvsem Saške, je začel naročati in saditi žlahtne sorte jablan (Karolina, Burghartova, arleanska in Baumannova renata), hrušk (maslenka, pastorjevka) in češenj (bele, rdeče hrustavke). Okoliške kmete je oskrboval s sadikami in jim pomagal z nasveti pri gojenju samega sadnega drevja. Ustanovil je tudi prvo zasebno drevesnico v celjskem okrožju. Za svoje delo na področju sadjarstva je bil večkrat nagrajen na sadnih razstavah, leta 1864 ga je cesar odlikoval s srebrnim križcem za zasluge s krono.

Svet češke književnosti skozi prevode Zdenke Škerlj Jerman

Kamra.si, 21. september 2018 ― Slovanska knjižnica vabi vse, ki jih zanima češka književnost, na ogled razstave o izjemni prevajalki Zdenki Škerlj Jerman (1933-2010), ki je v svojem petdesetletnem delovanju v slovenski prostor prenesla neizčrpno število čeških pisateljev. Zaslužna je za prevode leposlovja in otroške književnosti, izdane knjižno, revijalno ali v obliki radijskih iger. Razstavo so pripravili Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Kulturno-umetniško društvo Police Dubove v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana. Projekt je podprlo Veleposlaništvo Češke republike v Ljubljani. Razstava je na ogled od 12. 9. do 5. 11. 2018 v 2. nadstropju na Einspielerjevi cesti 1 za Bežigradom.

Življenje in delo dr. Antona Murka

Kamra.si, 21. september 2018 ― Praznovanju občinskega praznika Občine Hoče-Slivnica, ki ga bodo zaznamovale postavitve informativnih tabel kulturnim znamenitostim in pomembnim občanom, se pridružujemo s pregledno razstavo, namenjeno enemu najvidnejših Hočanov. Slovničar in leksikograf, teolog in nadžupnik dr. Anton Murko (1809-1871), po katerem bo ob tej priložnosti poimenovana ulica v bližini Knjižnice Hoče, je v 2. tretjini 19. stoletja močno zaznamoval hoško nadžupnijo in si s svojimi prizadevanji k enotnosti knjižnega jezika pridobil velik ugled med takratno slovensko kulturno srenjo. Po razstavi, ki je nastala v sodelovanju med občino, Marjanom Čandrom, podjetjem Ledinek in nadžupnikom Alojzom Petričem, nas bo v torek, 25. septembra 2018, ob 17. uri popeljala Majda Strašek Januš. Vljudno vabljeni v Knjižnico Hoče!   
FRUCTALOVI NAČRTI ZA REŠITEV PROBLEMA ŠTEVILKA 1

FRUCTALOVI NAČRTI ZA REŠITEV PROBLEMA ŠTEVILKA 1

Fototeka MNZS, 21. september 2018 ―   Septembra 1968 je Dnevnik poročal, da bo ajdovski Fructal tega leta napolnil kar 33 milijonov steklenic, kar je že dobrih 30 odstotkov več kot leta 1965. Zaradi povečevanja proizvodnje so v Fructalu načrtovali tudi povečanje zmogljivosti kleti za shranjevanje matičnega soka, to je soka iz stisnjenega sadja, ki se ga nato predela v sadne sokove. V Fructalu so napovedali, da bodo zgradili še...

21. septembra 1905 je bil v Šentvidu pri Ljubljani odprt Zavod sv. Stanislava

Kamra.si, 21. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. septembra 1905 je bil v Šentvidu pri Ljubljani odprt Zavod sv. Stanislava Zavod sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani je slovenska rimskokatoliška ustanova, namenjena izobraževanju in vzgoji. Njeni začetki segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Po mnogih zapletih, ko mestne oblasti niso dovolile gradnje v središču mesta, je Jeglič 16. julija 1901 blagoslovil temeljni kamen za gradnjo Škofovih zavodov. Gradnja je trajala več kot 4 leta, stroški pa so bili temu primerni. Škof je prostore blagoslovil 21. septembra 1905.
še novic