3. novembra 1981 je v Ljubljani umrl Edvard Kocbek, pisatelj, pesnik in politik

Kamra.si, 3. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. novembra 1981 je v Ljubljani umrl  Edvard Kocbek, pisatelj, pesnik in politik. Rodil se je 27. septembra 1904 v Svetem Juriju ob Ščavnici. Kocbek je študiral teologijo, vendar je po dveh letih študij opustil in nadaljeval na romanistiki v Ljubljani. Po študiju v Berlinu in Parizu je služboval kot profesor francoščine v Bjelovarju, Varaždinu in nazadnje v Ljubljani, kjer se je dejavno vključil v slovensko kulturno in politično življenje. Tu je postal eden od ideoloških vodij katoliške kulturne levice ter urednik njene revije Dejanje (1938-1943). Leta 1941 je bil kot predstavnik krščanskih socialistov med ustanovitelji Osvobodilne fronte, kasneje tudi član njenih najvišjih organov. Z ženo Zdravko (roj. Koprivnjak, 1911—1987) sta imela tri otroke, medicinsko sestro Lučko (1938—1973), pesnika Matjaža in grafičnega oblikovalca Jurija (1949—2009).

3. novembra 1908 je v Schweitzerhofu pri Gradcu umrl Ivan Dečko, slovenski pravnik, odvetnik, politik in urednik

Kamra.si, 3. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. novembra 1908 je v Schweitzerhofu pri Gradcu umrl Ivan Dečko, slovenski pravnik, odvetnik, politik in urednik. Rodil se je 9. avgusta 1859 Središču ob Dravi. Po mariborski gimnaziji je nadaljeval študij prava v Gradcu in ga leta 1883 tudi končal. Kot koncipient se je najprej zaposlil v Mariboru, se leta 1885 preselil v Celje, nadaljeval prakso pri Josipu Sernecu, opravil odvetniški izpit in leta 1891 odprl lastno pisarno.Še kot pripravnik se je podal v politiko, bil leta 1890 prvič izvoljen v štajerski deželni zbor in ostal tam tri mandate. Kot prvi slovenski poslanec je v deželnem zboru vložil interpelacijo v slovenskem jeziku, leta 1887 pa v imenu M. Vošnjaka kot prvi na Štajerskem dosegel slovenski vpis v zemljiško knjigo. S sistematičnim političnim delom je veliko prispeval k zmagam Slovencev na občinskih volitvah; leta 1889 Slovenci prvič osvojijo celjski okrajni zastop, kasneje okrajni šolski svet, leta 1899 pa dr. Dečko postane celo namestnik okrajnega načelnika.

Janez Ludvik Schönleben: pozabljen kranjski učenjak 17. stoletja

Kamra.si, 2. november 2018 ― Letos praznujemo 400. obletnico rojstva Janeza Ludvika Schönlebna (1618–1681), kranjskega polihistorja, zgodovinarja, pridigarja in teologa. Svojo rodno deželo Kranjsko je v svojih spisih ovekovečil že pred Janezom Vajkardom Valvasorjem. Svoje nemške in latinske zbirke pridig je tiskal že pred Janezom Svetokriškim, kot teolog pa se je postavil v prvo vrsto zagovornikov Marijinega brezmadežnega spočetja. V torek, 6. novembra ob 19.00 vas vabimo v dvorano Slovanske knjižnice (Einspielerjeva 1) na predavanje dr. Monike Deželak Trojar, ki  bo osvetlila Schönlebnovo razgibano življenjsko pot in predstavila njegov vsebinsko in po obsegu izredno bogat opus. Monika Deželak Trojar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede na SAZU  se ukvarja s slovenskim slovstvom 17. in 18. stoletja ter zgodovinopisjem 17. stoletja in s svojim raziskovalnim delom sodeluje pri inštitutskih in drugih projektih.

1. november - dan spomina na mrtve

Kamra.si, 1. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. november - dan spomina na mrtveDan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih je v Sloveniji državni praznik, ki se v spomin na umrle praznuje 1. novembra. Praznik je sekularna različica krščanskega praznika vsi sveti.  V davnini je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih; njihove duše naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. Člani moških družb so jih našemljeni poosebljali. Krščanstvo je spremenilo pogansko animistično gledanje, tako da je rajne prikazovalo kot »duše v vicah«, ki se morajo očistiti grehov, preden smejo v nebesa. Za to naj bi jim bila potrebna molitev živih. Domači so najemali tudi druge, da so molili za njihove rajne, predvsem so to naročali revežem in otrokom; ti so svoj čas hodili od hiše do hiše in ljudje so jih obdarjali z obrednim pecivom (prešce, vahtiči, krželji, mižnjeki). To se je dogajalo predvsem 2. novembra (krščanski dan vernih duš), pa tudi že dan prej (praznik vseh svetnikov). Obredno pecivo je skoraj gotovo ostanek iz predkrščanstva. Neznani poganski praznik mrtvih se je v krščanstvu razdelil še na dva krščanska godova: na god sv. Mihaela (29. september), ko na Koroškem delijo obredno pecivo, in na god sv. Martina (11. november), ko po jesenski pojedini pustijo na mizi ostanke za verne duše. Na dan spomina na mrtve se ljudje množično odpravljajo na pokopališča na grobove bližnjih ter tam prižigajo sveče, prinašajo šopke rož, vence in ikebane ter se. Na ta dan po državi potekajo žalne slovesnosti in verski obredi za umrle. Dan mrtvih izkoristimo da se spomnimo preminulih oseb, ter jih z obiskom groba počastimo. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Dan_spomina_na_mrtve

1. novembra 1952 je v Ljubljani umrl Janko Kač, pisatelj, novinar, urednik in hmeljar

Kamra.si, 1. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. novembra 1952 je v Ljubljani umrl Janko Kač, pisatelj, novinar, urednik in hmeljar. Rodil se je 19. septembra 1891 v Latkovi vasi. Rodil se je kot peti otrok malega kmeta in mizarskega obrtnika. Po končani osnovni šoli, ki jo je v Preboldu zaključil s 13. letom, je takoj šel služit kot dninar k bogatemu kmetu. Čez eno leto sta nadučitelj in župnik pregovorila starše, da sta Janka poslala v ljubljansko gimnazijo. Gimnazijo je nato zaključil v Celju. Vpoklican je bil tudi na eno izmed bojišč 1. svetovne vojne, vendar se je kmalu vrnil kot invalid in 1916. leta privatno maturiral na celjski gimnaziji. Kot neborec je bil ponovno vpoklican na bojišče, ampak je kmalu dobil dopust, saj je začel v Gradcu študirati medicino, a tik pred zaključkom študija je  z medicino popolnoma prekinil.   

1. novembra 1818 se je na Premu rodil Karel Lavrič, slovenski pravnik in politik

Kamra.si, 1. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. novembra 1818 se je na Premu rodil Karel Lavrič, slovenski pravnik in politik. Umrl je 3. marca 1876 v Gorici. o očetovi smrti, oče je bil okrajni glavar in sodnik na gradu Prem, se je družina preselila najprej v Ljubljano in nato v Gradec. Karel Lavrič je pravo študiral v Gradcu in nadaljeval v Padovi, kjer je 1845 tudi doktoriral. V javnosti ga prvič zasledimo leta 1848, ko je v ljubljanskem časopisu Laibacher Zeitung zagovarjal povezavo slovenskih dežel z Nemško zvezo. Leta 1852 se je kot odvetnik naselil v Tolminu. Zaljubil se je v Tržačanko, ki je prišla v Tolmin na poletne počitnice, in celo prestopil v protestantsko vero, da bi ji bil po nazoru bliže. Vendar je dekle ženitno ponudbo zavrnilo, kar ga je zelo prizadelo in sledilo je obdobje depresije in samotarskega življenja. 

31. oktobra 1926 se je v Braslovčah rodil Drago Kumer, pisatelj in učitelj

Kamra.si, 31. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. oktobra 1926 se je v Braslovčah rodil Drago Kumer, pisatelj in učitelj. Umrl je 30. oktobra 1994 v Preboldu.  V Braslovčah je končal nižjo srednjo šolo. Zaradi težkih socialnih razmer, v katerih je odraščal, je moral že kmalu oditi od doma in se osamosvojiti. Ko je bil star 18 let, so ga prisilno mobilizirali v nemško vojsko. Kmalu je dezertiral, pobegnil in se spomladi, nekaj dni po osvoboditvi leta 1945, vrnil domov. Takoj po vojni je opravil izpite za pridobitev izobrazbe razrednega učitelja. Vmes je delal v tekstilni tovarni v Preboldu. Z januarjem 1947 je začel poučevati. Najprej v Gornjem Gradu, Solčavi, Grižah in v Preboldu. Vmes se je poročil in dobil dva sinova. Leta 1961 se je zaposlil na podružnični osnovni šoli v Gotovljah, kjer je ravnateljeval in poučeval 23 let, do upokojitve. Ob delu v šoli je vedno našel tudi čas za pisanje. Kljub temu, da so Karlekove prigode njegova edina izdana knjiga, je napisal veliko črtic, povesti, zgodb in drugih literarnih del, ki so v teh letih bogatila strani skoraj vseh slovenskih časopisov, revij in raznih monografij. Veliko njegovih zgodb, povesti, satiričnih in zbadljivih tekstov je bilo objavljenih na radiu Celje in Ljubljana (oddaja Še pomnite tovariši). Poleg pisanja se je ukvarjal tudi z igro in režijo.  Vir: http://www.celjskozasavski.si/osebe/kumer-drago/450/ Prispevala: Karmen Kreže, Medobčinska splošna knjižnica Žalec 

31. oktobra 1929 se je v Celju rodila prof. Božena Orožen, slavistka in domoznanka

Kamra.si, 31. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. oktobra 1929 se je v Celju rodila prof. Božena Orožen, slavistka, prevajalka in domoznanka. Rodila se je v Celju na tedanjem Vrazovem, sedaj Gledališkem trgu 8, v isti hiši, kjer živi še sedaj. Po štirih razredih osnovne šole je leta 1940 postala dijakinja 1. razreda osemletne celjske gimnazije. Šolsko leto se je zaradi vojne in nemške okupacije končalo predčasno, saj so jo junija 1941 Nemci s starši izselili v Srbijo. To je bil tretji transport, ki se je ustavil v Paraćinu. Čez dva meseca so del izgnancev poslali v Zaječar, kasneje, pozimi 1941/42, pa je s starši prišla v Beograd. Tu je nadaljevala gimnazijsko šolanje od 2. do 5. razreda, peti razred že po osvoboditvi Beograda.Julija 1945 se je vrnila v Celje. Leta 1948 je maturirala na celjski gimnaziji in se vpisala na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani (A - slovenski jezik s književnostjo, B - ruski jezik s književnostjo). Diplomirala je junija 1954, diplomsko nalogo pa napisala o savinjskem pisatelju Janku Kaču. Njeno prvo službeno mesto je bilo na gimnaziji v Brežicah (1954–1956), jeseni 1956 pa se je zaposlila na I. gimnaziji v Celju. V začetku tega obdobja je tudi naredila strokovni izpit (metodična naloga Protestantizem v srednji šoli). V šolskem letu 1958/59 se je kot štipendistka izpopolnjevala v Pragi. Ukvarjala se je predvsem s češko-slovenskimi literarnimi stiki v preteklosti. Po vrnitvi je ponovno poučevala na celjski gimnaziji slovenščino in deloma ruščino, ko so jo spet uvedli, in nekaj let vodila dijaški ruski krožek.Veliko je delala tudi pri celjski podružnici slavističnega društva.Leta 1983 je nastopila službo v Osrednji knjižnici Celje kot vodja oddelka Posebnih zbirk (oz. domoznanskega oddelka) in na tem mestu ostala do upokojitve septembra 1991.Po upokojitvi je ostala dejavna na domoznanskem področju kot publicistka, pripravila in vodila pa je tudi številne odmevne ekskurzije v slovenske in zamejske kraje, povezane s slovensko kulturno zgodovi

31. oktober - dan reformacije

Kamra.si, 31. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. oktober - dan reformacije V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije, praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo tudi rojstvo slovenskega knjižnega jezika in se spominjamo Trubarja. Vir: https://misli.sta.si/2568937/v-sloveniji-danes-praznujemo-dan-reformacije Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve. Njen glavni začetnik je nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami »o moči odpustkov«, kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). Glavni Luthrov ugovor je bil, da duhovnik mrtvim ne more dati nobenega odpustka, ker duhovniška oblast ne seže na oni svet, v vice; nenazadnje ga je motilo, da je bil denar od odpustkov namenjen gradnji Bazilike sv. Petra v Rimu (Cerkev si je v tem obdobju delila sodno oblast. Zato je namesto, da bi obtoženi odšel v zapor kupil odpustek in ostal svoboden). Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, luteranska cerkev. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Reformacija
LJUBLJANSKI SOKOLI MED IN PO DRUGI SVETOVNI VOJNI DO LETA 1958

LJUBLJANSKI SOKOLI MED IN PO DRUGI SVETOVNI VOJNI DO LETA 1958

Fototeka MNZS, 31. oktober 2018 ―   Delovanje Ljubljanskih Sokolov je ob italijanski okupaciji Ljubljane zamrlo. Okupacijskim oblastem so morali izročiti tudi vsa finančna sredstva, ki so jih imeli približno za četrtino novega telovadnega doma. Sicer pa so bili Sokoli ena od ustanovnih skupin OF, večji del članov je bil aktiven, tudi v partizanskih vrstah, nekateri pa so bili internirani v koncentracijska taborišča.     Povojno obdobje je bilo obdobje...

30. oktobra 1998 je v Slovenj Gradcu umrl Jože Tisnikar, slikar

Kamra.si, 30. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. oktobra 1998 je v Slovenj Gradcu umrl Jože Tisnikar, slovenski slikar. Rodil se je 26. februarja 1928 v Mislinji.  Po očetovi smrti 1947 je delal v Tovarni papirja in z materjo skrbel za brate in sestre. 1951 se je zaposlil v slovenjgraški bolnišnici in se po petintridesetih letih dela invalidsko upokojil. Pod mentorstvom Karla Pečka je leta 1958 prvič samostojno razstavljal v Ljubljani. Leta 1964 je postal član društva likovnih umetnikov in je prvič razstavljal v tujini na Dunaju. Nagrado Prešernovega sklada je prejel 1970, Bernekerjevo nagrado pa leta 1988. Za lutkovno igro Mrtvec pride po ljubico je 1986 naredil likovno zasnovo, 1989 pa scenske predloge za dramo Sings za Sheakespeare Theatre v Londonu. 1990 je nastopil v predstavi Brigade lepote in igral samega sebe.

30. oktobra 1895 je v Zagrebu umrl Fran Celestin, pisatelj, literarni kritik in literarni zgodovinar

Kamra.si, 30. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. oktobra 1895 je v Zagrebu umrl Fran Celestin, slovenski pisatelj, literarni kritik in literarni zgodovinar. Rodil se je  13. novembra 1843 v Kleniku pri Vačah. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju in Ljubljani, kjer je obiskoval tudi gimnazijo. Po končanem študiju slavistike in klasične filologije na Dunaju je 1869 odšel v Rusijo, v Petrograd in Moskvo, kjer je opravil profesorski izpit iz latinščine, grščine in ruščine ter ruske zgodovine in zemljepisa, nato pa postal gimnazijski profesor v Vadimirju in Harkovu v Rusiji (1870—1872), Dunaju (1873—1876) in Zagrebu (do 1890). V Zagrebu je vse do smrti poučeval slovenski jezik na univerzi.  

30. oktobra 1891 se je v Črnomlju rodil Matija Malešič, pisatelj in pravnik

Kamra.si, 30. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. oktobra 1891 se je v Črnomlju rodil Matija Malešič, pisatelj in pravnik. Umrl je 25. junija 1940 v Škofji Loki.  Bil je tretji od štirih otrok kmeta Matije Malešiča in gospodinje Marije, rojene Šenica. Osnovno šolo je obiskoval v Črnomlju. V Novem mestu je v šolskem letu 1908/1909 končal četrti razred gimnazije, nato pa se je v peti razred vpisal v Ljubljani kot gojenec Marijanišča. Po končani gimnaziji je odšel na enoletno služenje vojaškega roka, ki ga je zaključil junija 1914. Takrat se je že začela prva svetovna vojna, tako da se je iz vojske vrnil šele novembra leta 1918. Prvi dve leti vojne je preživel v Bosni in Srbiji, leta 1916 pa je bil poslan na soško fronto, kjer je bil ranjen. V tem času je pisal vojni dnevnik, po vojni pa je na to temo pisal roman, ki je kot nedokončan ostal v rokopisu.

30. oktobra 1862 se je v Ljubljani rodil Anton Funtek, pisatelj, pesnik in prevajalec

Kamra.si, 30. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. oktobra 1862 se je v Ljubljani rodil  Anton Funtek, pisatelj, pesnik in prevajalec. Umrl je 21. oktobra 1932 v Ljubljani.   Anton Funtek se je rodil 30. oktobra 1862 v Ljubljani. Po končanih petih razredih realke (1877) in učiteljišču (1881) je kot učitelj nekaj časa služboval v Litiji, nato v Šentvidu pri Stični. Po študiju na dunajskem Tehnološkem muzeju za obrtno šolstvo in izpitu za meščanske šole (1888) je postal strokovni učitelj na obrtni šoli v Ljubljani (1889-1894), nato pa je bil do upokojitve leta 1925, profesor na ljubljanskem državnem moškem učiteljišču. Funtek je umrl 21. oktobra 1932 v Ljubljani. Bil je urednik Ljubljanskega zvona (1891-1894), potem Laibacher Zeitung (1895-1918) in po letu 1918 Uradnega lista Narodne in Deželne vlade SHS v Ljubljani. S pesmimi, prozo, razpravami in gledališkimi ocenami je sodeloval v raznih časopisih (Kres, Ljubljanski zvon, Slovan).
še novic