Novice

arhivi

25. novembra 1923 je v Rogaški Slatini umrl Josip Stritar, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in prevajalec

Kamra.si, 25. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. novembra 1923 je v Rogaški Slatini umrl Josip Stritar, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in prevajalec. Rodil se je 6. marca 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah. Josip Stritar se je rodil 6. marca 1836 v Podsmreki kot zadnji izmed osmih otrok kmetu Andreju in njegovi ženi Uršuli (roj. Jakič). Prva dva razreda osnovne šole je obiskoval v Velikih Laščah, kjer je spoznal pet let starejšega Frana Levstika. Jeseni 1846 je s tretjim razredom nadaljeval v Ljubljani, kjer ga je poučeval strogi učitelj Martin Ivanetič.

25. november 1909 - Edvard Rusjan je prvič poletel z letalom lastne izdelave

Kamra.si, 25. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. november 1909 - Edvard Rusjan je prvič poletel z letalom lastne izdelave Edvard Rusjan, slovenski letalski konstruktor, pilot in pionir letalstva se je rodil 6. junija 1886 v Trstu.  Umrl je 9. januarja 1911 v Beogradu. Rusjan je bil prvi slovenski letalec. Prvič je poletel na področju Malih Rojc v okolici Gorice 25. novembra 1909 z dvokrilnim letalom lastne konstrukcije EDA I, ki ga je zgradil skupaj s svojim bratom Josipom Rusjanom-Pepijem na Vipavskem. Po njem je poimenovano Letališče Edvarda Rusjana Maribor, poleg tega pa tudi goriški aeroklub. Edvardov oče Franc Rusjan je bil goriški Slovenec, mati Grazia Cabas pa je prihajala iz furlanske Medeje. Družina se je zaradi očetovega dela preselila v Trst, tam pa se je junija 1886 rodil sin Edvard.

24. novembra 1906 je v Gorici umrl Simon Gregorčič, pesnik in duhovnik

Kamra.si, 24. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. novembra 1906 je v Gorici umrl Simon Gregorčič, pesnik in duhovnik.  Rodil se je 15. oktobra 1844 na Vrsnem. Šolanje je začel v ljudski šoli na Libušnjem pri vikarju Antonu Gregorčiču, ki je spoznal dečkovo nadarjenost in pregovoril njegove starše, da so ga poslali v šole v Gorico. Tam je obiskoval normalko (1852-1855) in gimnazijo (1855-1864) in začel s prvimi pesniškimi poskusi. Po maturi je želel vpisati študij klasične filologije na Dunaju, vendar se je zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in želje matere, da postane duhovnik, odločil za bogoslovje. Med študijem je (pod psevdonimoma V. R. in G. R.) začel objavljati pesmi v bogoslovskem listu Sloga.
Dekade: šestdeseta

Dekade: šestdeseta

ZAC, 24. november 2018 ― Serijo razstav Dekade nadaljujemo z obravnavo šestdesetih let 20. stoletja. Koncept, ki se je skozi tri izdaje projekta (devetdeseta, osemdeseta, sedemdeseta) že dobro prijel, peljemo proti zadnji izdaji, ki ga bomo predstavili v letu 2019 in tako zaokrožili serijo, ki predstavlja desetletja v Celju in okolici skozi perspektivo izbora arhivskega gradiva od devetdesetih do petdesetih […]

Zaključek Bralne značke za odrasle 2018

Kamra.si, 23. november 2018 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi na zaključek Bralne značke za odrasle 2018, ki bo v četrtek, 29. novembra 2018, ob 19. uri v razstavišču knjižnice. Lado Jakša, mnogoinstrumentalist in fotograf, in Žiga Golob, mnogoglasbenik in basist, bosta na žlahten avtorski način pripovedovala o občutljivosti, krhkosti in povezanosti narave ter človeka, o liričnosti in ekološkosti, o človečnosti ... Veseli bomo vašega obiska!
PRENOVLJENO PRITLIČJE HOTELA SLON

PRENOVLJENO PRITLIČJE HOTELA SLON

Fototeka MNZS, 23. november 2018 ― Precej pozornosti je konec leta 1968 pritegnila prenova pritličja Hotela Slon, kjer so se očitno takrat zgledovali po modernih in prestižnih hotelih v tujini. Tako so v prenovljenem delu uredili veliko avlo z recepcijo, aperitiv bar, trgovino s spominki, delikateso, slaščičarno in bistro. Ljubljanski Dnevnik je takrat poročal, da so s tem končali drugo fazo prenove hotela, ki ga nameravajo v naslednji fazi še...

23. november - dan Rudolfa Maistra

Kamra.si, 23. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. november - dan Rudolfa Maistra  Dan Rudolfa Maistra je slovenski državni praznik, ki se ga praznuje 23. novembra. Na ta dan je Rudolf Maister leta 1918 s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil, s tem dogodkom pa je k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške. Kot državni praznik se v Sloveniji praznuje od leta 2005. Dan v Sloveniji ni dela prost. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Dan_Rudolfa_Maistra Rudolf maister se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. Umrl je 26. julija 1934 je na Uncu pri Rakeku.  Rodil se je v Kamniku kot najmlajši od treh otrok očetu Francu in materi Frančiški roj. Tomšič. Osnovno šolo je obiskoval v Mengšu in nato v Kranju, kjer je leta 1890 zaključil tudi nižjo gimnazijo. Po očetovi smrti leta 1887, je za njega skrbel stric Lovrenc, ki ga je navduševal za vojaški poklic. Leta 1894 je Maister zaključil šolanje v domobranski kadetnici na Dunaju in bil poslan v domobranski polk v Ljubljani. Oktobra 1894 je bil prestavljen v pehotni polk v Celovec, kjer je novembra 1895 dosegel čin poročnika. Med drugim se je šolal na strelski šoli v Brucku na Leithi (de) (1903) in na častniški šoli v Gradcu (1907). V tem obdobju je na vojaških vajah spoznal večino slovenskega narodnega ozemlja. Novembra 1908 so Maistra, po demonstracijah v Ljubljani, kazensko premestili v Przemyšl (en) v Galiciji (danes Poljska), kjer je leta 1910 napredoval v stotnika in poveljnika 7. bojne črte ter leta 1912 postal poveljnik podčastniške šole. V tem obdobju je na vojaških vajah hudo zbolel za prehladom in vnetjem rebrne mrene. Do konca aprila 1913 je bil na šestmesečnem bolniškem dopustu. Pljuča si je zdravil v Dalmaciji, v egiptovskem zdravilišču Heluan (de) pri Kairu. Po izteku dopusta je bil premeščen v črno vojsko (Landwehr (de)), kjer je novembra 1913 postal poveljnik izpostave v Celju.

23. novembra 1852 se je rodil Fran Maselj (nadimek Podlimbarski), slovenski častnik in pisatelj

Kamra.si, 23. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. novembra 1852 se je rodil  Fran Maselj (nadimek Podlimbarski), slovenski častnik in pisatelj. Umrl je 19. septembra 1917 v Pulkavi (Avstrija).  Rodil se je srednjemu kmetu v Spodnjih Lokah pod Limbarsko goro (zato je kasneje izbral psevdonim Podlimbarski). Ljudsko šolo je obiskoval v Krašnji, gimnazijo pa v Ljubljani. Skozi šolska leta se je spopadal z velikimi gmotnimi težavami. Od doma je prejemal skromno pomoč, ki je komaj zadostovala za stanovanje. Za hrano in obleke je moral poskrbeti sam, zato je pozneje zapisal, da se mu vse življenje sanja o raztrganem obuvalu. Svoje slabo materialno stanje je zato poskusil izboljšati z inštrukcijami, vendar ga je zaradi tega doletela nesreča, ki je korenito spremenila njegovo življenje. Bil je po krivem obtožen, da je v prepovedanem razmerju z dekletom, ki ga je inštruiral. Čeprav je obtožba bila lažna, je bil Maselj izključen iz gimnazije. Ker je bil dovolj star, so ga 1872 poklicali k vojakom. Tri leta je služil v Mariboru, na Slovaškem in Moravskem. 

23. novembra 1747 se je v Trstu rodil baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog

Kamra.si, 23. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. novembra 1747 se je v Trstu rodil baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog. Umrl je 10. novembra 1819 v Ljubljani.  Oče Žige Zoisa, Michelangelo Zois, se je iz Cacodellija (Berbenno di Valtellina v pokrajini Bergamo) priselil v Ljubljano, kjer je obogatel, se poročil z Ljubljančanko Ivano Kappus pl. Pichlstein in pridobil plemiški naslov. Ukvarjal se je s fužinarstvom. Posestva (družina je imela v lasti tudi grad Brdo pri Kranju), hiše in fužine je po njem podedoval sin Žiga. Žigov brat Karel je poznan kot botanik. Žiga Zois se je najprej šolal zasebno, nato pa je odpotoval v Italijo in tam ostal dve leti, da bi si dopolnil izobrazbo. Veliko je potoval in sklepal nova poznanstva. Že tedaj so se pojavili prvi znaki putike, ki je zaznamovala vse njegovo nadaljnje življenje. Po vrnitvi v domovino se je samostojno izobraževal, posebej na področju naravoslovja, kjer je sodeloval z Baltazarjem Hacquetom. Zbral je obsežno knjižnico. Zaradi cvetoče trgovine z železom je njegovo bogastvo naglo raslo. Bil je najbogatejši Slovenec svojega časa, vendar je po prihodu Napoleonove vojske na Kranjsko in po vzpostavitvi Ilirskih provinc doživel precejšen gospodarski polom.

22. novembra 1925 se je v Murski Soboti rodil Miki Muster, slovenski animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser

Kamra.si, 22. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. novembra 1925 se je v Murski Soboti rodil Miki Muster (uradno Nikolaj Muster), slovenski animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser. Umrl je 7. maja 2018 v Ljubljani.  Njegova družina se je zaradi očetove zdravniške službe večkrat selila, tako da se je najprej šolal v Ljubljani, med vojno pa je gimnazijo končal v Murski Soboti. Na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani je leta 1953 diplomiral iz kiparstva. S svojim osnovnim poklicem pa se je ukvarjal le kratek čas. Med prebivalci Murske Sobote je znana njegova skulptura partizana Štefana Kovača-Marka, ki danes stoji pri gledališki dvorani. Uveljavil se je šele kot risar in karikaturist. V letih 1973 do 1990 je iz političnih razlogov zapustil Slovenijo. Živel je v Münchnu, kjer je bil sodelavec Bavaria filma. Pri ustvarjanju sta mu bila zgled Walt Disney in argentinski humoristični risar Guillermo Mordillo. Bil je avtor in režiser številnih risanih filmov za TV, sprva v Sloveniji in kasneje v Nemčiji (po vzoru Mordilla). Med televizijskimi liki, ki se jih marsikdo spomni še danes, so npr. znameniti cik-cak zajčki, reklame za visoki C in drugi, ki so jih na RTV Ljubljana predvajali vsak večer v sklopu oglasov pred poročili. V Sloveniji je prvi začel ustvarjati stripe. Najbolj znan je po likih Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje, saj ravno ti liki poosebljajo najbolj prepoznavne človeške značaje. Njegov način predstavljanja človeških vrlin in slabosti v teh in drugih stripih je nevsiljiv in razumljiv vsakomur. Ilustriral je tudi nekaj slovenskih prevodov slikanic tujih avtorjev ter slikanic slovenskih avtorjev. Občasno je za popestritev vsebine ilustriral še kakšno poljudno strokovno brošuro, npr. s področja zdravja ali osebne varnosti. 

22. novembra 1896 se je v Litiji rodil Metod Badjura, slovenski filmski scenarist, režiser in snemalec

Kamra.si, 22. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. novembra 1896 se je v Litiji rodil Metod Badjura, slovenski filmski scenarist, režiser in snemalec. Umrl je 23. decembra 1971 v Ljubljani. Krojač Hinko Badjura in Marija sta preživljala številno družino. Rodilo se jima je pet sinov: Rudolf, Janko, Hinko, Ciril in Metod. Njihova hiša je še vedno ohranjena na naslovu Valvasorjev trg 8. Po rojstvu najmlajšega se je družina preselila v Kisovec pri Zagorju, nato v Toplice pri Zagorju. Oče je šival obleke rudarjem in tako preživljal družino. Leta 1903 je tragično preminil v nesreči. Mati Marija se je s sinovi preselila v Ljubljano in postala likarica premožnim družinam. V času prve svetovne vojne ji je avstrijska vojska jemala sinove in jih pošiljala na fronto. Metod je v bil času 1. svetovne vojne v bojih na Tirolskem. Doživel je soško fronto, zlasti boje na Krnu. Po razpadu avstroogrske monarhije ga srečamo med slovenskimi prostovoljci na Koroškem. Po vojni se je odločil, da bo nadaljeval šolanje. Najprej je študiral na Dunaju, zatem pa še na Grafični akademiji v Leipzigu. Poslušal je predavanja fotokemije, optike, analitične kemije in fotografije. V tem času je obiskal atelje UFA, kjer se je seznanil s snemanjem in tehnično obdelavo filmov in z umetniškim oblikovanjem zapisov na filmskem traku.

Dan Rudolfa Maistra v rojstni hiši v Kamniku

Kamra.si, 22. november 2018 ― Ob dnevu Rudolfa Maistra Medobčinski muzej Kamnik vabi v petek, 23. novembra 2018, od 10. do 18. ure na brezplačne oglede razstav in projekcijo filmov, ki bodo v Rojstni hiši Rudolfa Maistra v Kamniku. Od leta 2005 je 23. november slovenski državni praznik, ki je posvečen generalu Rudolfu Maistru, borcu za severno slovensko mejo. Državni praznik, ki pa ni dela prost dan, je namenjen spominu na 23. november 1918, ko je Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru. Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. Bil je general, pesnik, slikar, bibliofil. Odločilno vlogo je imel ob razpadu Avstro-Ogrske. V letih 1918 – 1919 je namreč s svojo novoustanovljeno slovensko vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili nemški Avstriji. Novembra in decembra 1918 so Maister in njegovi soborci zasedli narodnostno mejno območje na Štajerskem. Vir: https://www.muzej-kamnik-on.net/dogodki/dan-rudolfa-maistra/    

Dan Rudolfa Maistra

Kamra.si, 22. november 2018 ― V Univerzitetni knjižnici Maribor vas na Dan Rudolfa Maistra, 23. novembra, ob 18.30 vabijo v Glazerjevo dvorano k ogledu igrano-dokumentarne TV drame arhiva RTV Slovenija Maistrova najdaljša mariborska noč scenarista Saše Vuge in režiserja Andreja Stojana. Projekcijo bo pospremil komentar zgodovinarja dr. Gregorja Jenuša. 22. novembra 2018 med 17.30 in 19.00 pa Univerzitetna knjižnica odpira vrata Maistrove knjižnice, ki domuje v njenih prostorih in se odslej ponaša s statusom kulturnega spomenika državnega pomena. Vljudno vabljeni!
še novic