Kamra.si, 14. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. decembra 1940 je v Beogradu umrl Anton Korošec, slovenski politik in teolog. Rodil se je 12. maja 1872 (Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici - zdaj Sveti Jurij ob Ščavnici). Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju. Na Ptuju se je vpisal v nižjo gimnazijo, nato na višjo v Mariboru, kjer je nadaljeval študij teologije. Od gimnazijskih let je objavljal svoje prispevke v Slovenskem gospodarju in Slovencu. Urejal je list Lipica (1892-1896). V mašnika je bil posvečen 25. julija 1895. Kot kaplan je delal na Sladki gori pri Ponikvi (1896-1897) in v Marenbergu (1897-1898). Leta 1898 ga je škof poklical za prefekta dijaškega semenišča v Maribor, kjer je ostal štiri leta. Nato je nadaljeval teološki študij na univerzi v Gradcu, kjer je leta 1905 promoviral doktorat

Kamra.si, 14. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. decembra 1886 se je v Kanalu rodil Vojeslav Mole, slovenski umetnostni zgodovinar, arheolog, konservator, profesor in pesnik. Umrl je 5. decembra 1973 (Eugene, Oregon, ZDA).  Daleč od rodne slovenske in izvoljene poljske domovine, v severnoameriškem Eugenu (Oregon, ZDA), se je 5. decembra 1973 iztekla odisejska življenjska pot umetnostnega zgodovinarja in profesorja Jagelonske univerze v Krakovu dr. Vojeslava Moleta. Pomniki ob tej poti so leto 1886, ko se je 14. decembra rodil kot sin dolenjskih staršev v Kanalu ob Soči, diploma na dunajski univerzi 1912, dveletno konservatorsko službovanje v Splitu, 1914—18 sibirsko ujetništvo, 1920 docentura za klasično arheologijo in bizantinsko umetnost na ljubljanski univerzi, 1925 prevzem stolice za zgodovino umetnosti slovanskih narodov na Jagelonski univerzi v Krakovu, 1939 umik pred okupatorjem v Ljubljano (stolica za bizantologijo na univerzi 1940), 1946 pa vrnitev v Krakov s stolico za srednjeveško umetnost in vodstvom umetnostnozgodovinskega inštituta univerze. 1947 je postal Mole redni član Poljske akademije znanosti v Krakovu, 22. decembra 1961 ga je imenovala za dopisnega člana Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 1961 je stopil v pokoj in se 1966 preselil z ženo k hčerki in njeni družini v ZDA, kjer je neutrudno delal do smrti.

Kamra.si, 13. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. decembra 1838 se je v Žalcu rodil  Janez Hausenbichler, savinjski hmeljar in politik. Umrl je 11. aprila 1896 v Žalcu.  Janezov oče je bil sin premožnejših staršev iz Šempetra v Savinjski dolini, ki so poroki z manj premožno hčerko Marijo žalskega tržana Šentaka nasprotovali, zato sta si mladoporočenca svoj dom ustvarila v Žalcu. V zakonu so se mu rodile tri hčere in sin Janez, ki je bil kot edini sin deležen še posebne skrbi staršev.Janez Hausenbichler je ljudsko šolo obiskoval v Žalcu ter končal še dva razreda takratne glavne šole v Celju. Izučil se je medičarske obrti in se štiri leta izpopolnjeval v tujini.Po smrti očeta se je vrnil domov, kjer je upravljal posestvo in odprl medičarsko obrt. Po poroki s Celjanko Elizo Zmrzlikar sta odprla še gostilno, ki je kmalu zaslovela prek meja domače doline. Njegova gostilna je postala zbirališče narodnjakov iz vse Slovenije. Bil je organizator II. Slovenskega tabora v Žalcu 6.9.1868. Pri Hausenbichlerjevih so izoblikovali zapisnik in zbirali podpise za taborski proglas. Leto kasneje je pod njegovim vodstvom začela delovati v njegovi gostilni prva čitalnica v Savinjski dolini, za katero je sam kupoval slovenske časopise. Pomagal je ustanavljati razna društva. Leta 1876 je ustanovil trško sirotišnico na Grabnu, leta 1880 pa žalsko požarno brambo in bil dolga leta njen načelnik. 

Kamra.si, 13. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. decembra 1922 se je v Šoštanju rodil Karel Destovnik, s partizanskim imenom Kajuh, slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj. Umrl je 22. februarja 1944 (Žlebnikova domačija v Šentvidu nad Zavodnjami). Bil je prvi otrok Marije Vasle in Jožeta Destovnika. Vzdevek Kajuh je dobil po imenu rojstne hiše svojega deda v Skornem pri Šoštanju. Po OŠ v Šoštanju (1928–1933) je obiskoval gimnazijo v Celju, kjer so ga 1940 izključili zaradi kominističnih idej; šolanje je nadaljeval v Mariboru. Od 1934 bil aktiven član komunistične mladinske organizacije (SKOJ), poverjenik Slovenske mladine (za Šoštanj in delno za celjsko gimnazijo). Bil je aktiven v protifašističnih akcijah šoštanjskega Sokola. 

Kamra.si, 11. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. decembra 1948 je v Zagrebu umrl rodil Risto Savin (s pravim imenom Friderik Širca), slovenski častnik in skladatelj. Rodil se je 11. julija 1859 v Žalcu.  Friderik Širca, z umetniškim imenom Risto Savin, je bil rojen v eni najstarejših trških hiš v Žalcu, saj nosi na polkrožnem portalu letnico 1669. Bil je šesti otrok trgovca Ernesta in Barbare (Babbete), rojene Žuža. Že v otroštvu je rad pel, prve glasbene ure pa mu je dajal upokojeni učitelj Mihael Vučnik kar doma v Žalcu. Kmalu je uglasbil neko cerkveno zborovsko skladbo, ki so jo na žalskem koru »baje radi in pogosto peli«. Ljudsko šolo je obiskoval v Žalcu in Celju, ni pa znano, kje je končal srednjo šolo. Gotovo je le, da je moral zaradi gospodarskega zloma doma šolanje predčasno končati.

Kamra.si, 11. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. decembra 1948 je v Zagrebu umrl Risto Savin (s pravim imenom Friderik Širca), slovenski častnik in skladatelj. Rodil se je 11. julija 1859 v Žalcu.  Friderik Širca, z umetniškim imenom Risto Savin, je bil rojen v eni najstarejših trških hiš v Žalcu, saj nosi na polkrožnem portalu letnico 1669. Bil je šesti otrok trgovca Ernesta in Barbare (Babbete), rojene Žuža. Že v otroštvu je rad pel, prve glasbene ure pa mu je dajal upokojeni učitelj Mihael Vučnik kar doma v Žalcu. Kmalu je uglasbil neko cerkveno zborovsko skladbo, ki so jo na žalskem koru »baje radi in pogosto peli«. Ljudsko šolo je obiskoval v Žalcu in Celju, ni pa znano, kje je končal srednjo šolo. Gotovo je le, da je moral zaradi gospodarskega zloma doma šolanje predčasno končati.

Kamra.si, 11. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11.  (10.)* decembra 1915 je v Sofiji umrl Anton Bezenšek, slovenski stenograf, urednik, pedagog, založnik in slavist. Rodil se je 15. aprila 1854.  Rodil se je v Bukovju pri Frankolovem Tomažu in Marjeti Vezenšek (kdaj so se preimenovali v Bezenške, ni znano), po domače Pintarjevim. Oče je podedoval po svojem očetu lepo posestvo, zato je lahko svojim osmim sinovom nudil ustrezno izobrazbo. Tone je bil prvorojenec in s šestimi leti je začel obiskovati ljudsko šolo v Frankolovem. Zaradi bistrosti ga je oče poslal v celjsko nižjo gimnazijo, kjer se je izkazal kot tako nadarjen učenec, da ga je opat Matija Vodušek sprejel na stanovanje in hrano.

Kamra.si, 11. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. decembra 1920 se je rodil Aleksander Videčnik, višji upravni delavec, zgodovinar, publicist ... Aleksander Jakob Videčnik, višji upravni delavec in upokojeni direktor Celjske mestne hranilnice, je bil rojen v Celju. Zaradi bolezni se je leta 1977 preselil v Mozirje, kamor je že v prejšnjih letih zelo rad zahajal. Že v Celju je raziskoval zadružništvo in hranilništvo, posebno pa delovanje Mihaela Vošnjaka, ki je v Celju ustanovil Zvezo slovenskih posojilnic in tako omogočil proces gospodarskega osamosvajanja Slovencev. Tudi pisati in objavljati je pričel zelo zgodaj. Za Banko Celje je pripravil Zgodovino Celjske mestne hranilnice in Zgodovino hranilnikov. Poleg tega je pisal tudi za Savinjski tednik in sodeloval na radiu Celje v številnih oddajah, predvsem ko je pogovor potekal o celjski preteklosti. V Celju je bil dolga leta pred drugo svetovno vojno in po njej aktivni član pevskega zbora in gledališke skupine.

Kamra.si, 11. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. decembra 1756 se je v Radovljici rodil Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, pesnik, zgodovinar in šolnik. Umrl je 14. julija 1795 v Ljubljani.  Med leti 1767-73 je obiskoval jezuitsko gimnazijo v Ljubljani. Verjetno je obiskoval še humanistčne razrede. Leta 1776 je vstopil v stiški samostan in ga po dveh letih zapustil. Odšel je na Dunaj. Tam je med leti 1778-80 poslušal predavanja J. Sonnenfelsa o finančnih, policijskih in trgovskih vedah. Sprejel je njegov motto: »Manj besed, a več stopinj!«Po vrnitvi v Ljubljano je bil med leti 1781-83 škofijski arhivar v Ljubljani pri škofu K. J. Herbersteinu. Nato je bil protokolist pri kresiji.Vsaj od leta 1781 dalje je bil član prerodnega krožka, ki se je zbiral okrog barona Zoisa. Zois mu je bil mentor in mecen.Bil je dejaven pri obnovitvi Academie operosorum. Imel je govor na otvoritveni slovesnosti. V govoru se je zavzel za iskanje resnice in svobodo mišljenja.