24. decembra 1910 je v Celju umrl Julius Rakusch, trgovec, politik, celjski župan in častni meščan

Kamra.si, 24. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. decembra 1910 je v Celju umrl Julius Rakusch, trgovec, politik, celjski župan in častni meščan. Rodil se je 8. aprila 1852 v Celju.  Član stare nemške celjske družine. Leta 1870 se je zaposlil v trgovini z železnino, ki je bila last njegovega očeta Daniela Rakuscha. Po očetovi smrti je pod starim imenom z bratom Josephom vodil trgovino, po bratovi smrti v letu 1897 pa je postal edini lastnik podjetja, ki je zaradi dobrega poslovodenja postalo eno najuglednejših te vrste v monarhiji. Kot poslovnež širokega formata je sodeloval pri številnih gospodarskih podvigih v Celju in drugod; bil je soustanovitelj tovarne emajlirane posode A. Westna v Celju, Lenkovega I. celjskega mestnega mlina, Lorberjeve strojne tovarne v Žalcu in Westnove tovarne posode v Bratislavi.Istega leta kot njegov županski predhodnik Stiger (1879) je postal član celjskega občinskega odbora in ko je Stiger v letu 1893 postal župan, je zasedel podžupansko mesto. Po njegovi smrti je v začetku leta 1903 prevzel županstvo.     

24. decembra 1995 je v plazu pod Malo Mojstrovko umrl Stane Belak-Šrauf, slovenski alpinist, gorski vodnik in gorski reševalec

Kamra.si, 24. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. decembra 1995 je v plazu pod Malo Mojstrovko umrl Stane Belak-Šrauf, slovenski alpinist, gorski vodnik in gorski reševalec. Rodil se je 13. novembra 1940 v Ljubljani.  Stane Belak Šrauf je bil po poklicu strojni tehnik, sicer vodja razvoja bolniške opreme v Zavodu za rehabilitacijo invalidov Soča v Ljubljani in član Alpinističnega odseka Ljubljana Matica. Živel je v Kamniku, kasneje si je z družino naredil hišo v Gmajnici pri Komendi. Plezati je pričel leta 1960. Opravil je več kot 1200 alpinističnih vzponov v slovenskih in tujih gorah, 60 vrhunskih vzponov v vseh letnih časih. Bil je uspešen gorski vodnik in reševalec. Je prvi jugoslovanski gorski vodnik, ki je vodil veliko turo na tujem – z enim od klientov sta leta 1985 preplezala severno steno 3790 m visokega Eigerja (en) v Bernskih Alpah (en) v Švici. Nepozabne bodo ostale njegove prve zimske ponovitve Rdeče zajede v Rakovi špici, Krušičeve smeri na Špiku, Šinkove v Frdamanih policah in Raza Sfinge. Njegov najpomembnejši zimski vzpon je zagotovo prva zimska ponovitev Čopovega stebra, katerega je s soplezalci preplezal v osmih dneh v izredno slabih razmerah.Leta 1992 se je pri padcu v Triglavski severni steni hudo poškodoval.

24. decembra 1995 je v Ljubljani umrl Lojze Krakar, slovenski pesnik, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar in esejist

Kamra.si, 24. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. decembra 1995 je v Ljubljani umrl Lojze Krakar, slovenski pesnik, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar in esejist. Rodil se je 21. februarja 1926 v Semiču v Beli krajini.  Lojze Krakar je gimnazijo obiskoval v Novem mestu. Med vojno je bil še kot gimnazijec v italijanskih zaporih in nemških taboriščih. Po vojni je končal gimnazijo in leta 1954 diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slavistike. Med letoma 1965 in 1975 je v okviru lektorata poučeval slovensko književnost in jezik na Univerzi J. W. Goetheja v Frankfurtu na Majni. Tam je leta 1970 doktoriral. Kasneje je bil profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Zadru. Delal je kot urednik pri Tovarišu, Cicibanu, na RTV Slovenija in v Cankarjevi založbi.
Genscher na vojnem negativu Naceta Bizilja

Genscher na vojnem negativu Naceta Bizilja

Fototeka MNZS, 24. december 2018 ― »Bizilj, ste že tukaj!« je Naceta Bizilja, dolgoletnega urednika fotografije pri časopisni hiši Dnevnik, na železniški postaji v Ljubljani ogovoril slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Bilo je med vojno za obrambo samostojne Slovenije, v torek, 2. julija 1991, navsezgodaj zjutraj. Le nekaj ur pred tem – sredi noči – je Naceta Bizilja domov poklical predstavnik varnostne službe, naj se nemudoma zglasi v Šiški...

24. december 1963 - prvo potniško letalo pristane na letališču Brnik

Kamra.si, 24. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ... 24. december 1963 - prvo potniško letalo pristane na letališču Brnik Prvo letalo na letališču Brnik (danes Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana)  je pristalo 24. decembra 1963 ob 10:45. To je bilo letalo DC-6B slovenskega letalskega prevoznika, ki se je takrat imenoval Adria Aviopromet (danes Adria Airways).

23. decembra 1971 je v Ljubljani umrl Metod Badjura, slovenski filmski scenarist, režiser in snemalec

Kamra.si, 24. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. decembra 1971 je v Ljubljani umrl Metod Badjura, slovenski filmski scenarist, režiser in snemalec. Rodil se je 22. novembra 1896 v Litiji.  Krojač Hinko Badjura in Marija sta preživljala številno družino. Rodilo se jima je pet sinov: Rudolf, Janko, Hinko, Ciril in Metod. Njihova hiša je še vedno ohranjena na naslovu Valvasorjev trg 8. Po rojstvu najmlajšega se je družina preselila v Kisovec pri Zagorju, nato v Toplice pri Zagorju. Oče je šival obleke rudarjem in tako preživljal družino. Leta 1903 je tragično preminil v nesreči. Mati Marija se je s sinovi preselila v Ljubljano in postala likarica premožnim družinam. V času prve svetovne vojne ji je avstrijska vojska jemala sinove in jih pošiljala na fronto. Metod je v bil času 1. svetovne vojne v bojih na Tirolskem. Doživel je soško fronto, zlasti boje na Krnu. Po razpadu avstroogrske monarhije ga srečamo med slovenskimi prostovoljci na Koroškem. Po vojni se je odločil, da bo nadaljeval šolanje. Najprej je študiral na Dunaju, zatem pa še na Grafični akademiji v Leipzigu. Poslušal je predavanja fotokemije, optike, analitične kemije in fotografije. V tem času je obiskal atelje UFA, kjer se je seznanil s snemanjem in tehnično obdelavo filmov in z umetniškim oblikovanjem zapisov na filmskem traku.

22. decembra 1892 se je v Pulju rodil Herman Potočnik Noordung, slovenski raketni inženir, častnik, pionir kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov in tehnologij

Kamra.si, 22. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. decembra 1892 se je v Pulju rodil Herman Potočnik Noordung, slovenski raketni inženir, častnik, pionir kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov in tehnologij. Umrl je 27. avgusta 1929 na Dunaju. Družina Potočnik je v Pulju najbrž prebivala v mornariškem predelu Sv. Polikarp. Herman se je kot četrti otrok tam rodil 22. decembra 1892. Natančen naslov žal ni znan, saj v rojstni in krstni knjigi, v katero so bili vpisani otroci staršev, zaposlenih v vojaški mornariški službi, ni bilo rubrike za vpis tega podatka. Krščen je bil precej pozno, kot katoličan, in sicer 2. marca 1893. Krstni boter je bil očetov brat Franz Pototschnig, lastnik tovarne usnja v Slovenj Gradcu. Posebej je pri tem omeniti zapis priimka dveh bratov: Hermanov oče je naveden kot Josef Potočnik, stric pa kot Franz Pototschnig.Leta 1894 je v triinpetdesetem letu starosti umrl Hermanov oče. Po njegovi smrti, ko je bil Herman star 15 mesecev, se je mati odločila, da se s svojimi štirimi otroki preseli v Maribor. Takrat sta v njenem rojstnem kraju živela njena mati Camilla in že omenjeni brat Josef Kokoschinegg.Kot vdova po vojnem veteranu je Maria Potočnik dobila v najem povsem novo stanovanje v drugem nadstropju leta 1894 zgrajene poštne palače na vogalu sedanjega Slomškovega trga in Poštne ulice. Podatek o naslovu bivanja je naveden v mariborskem adresarju za leto 1898. Na strani 143 je navedena Maria Potočnik, vdova po zdravniku, kot stanujoča v Domgasse 7 II (drugo nadstropje). Sedaj je to nefunkcionalni vhod v poštno palačo v Poštni ulici. Skozenj je bil takrat tudi dostop k poštni blagajni v pritličju palače. V drugem nadstropju so bila najemniška stanovanja. Isti naslov je naveden tudi pri vpisu v poročno knjigo Hermanove sestre Franziske, ki se je 6. avgusta 1900 poročila dr. Antonom Valentincigom. Pri vpisu je naveden naslov bivanja njune matere v Mariboru: Domgasse 7. V tem času je Herman še bival pri materi.

21. december - prvi zimski dan

Kamra.si, 21. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ... Iz domoznanske Kamre21. december - prvi zimski dan Zimski solsticij v letu 2018 nastopi - 22. decembra 00:22 Vir: http://012raznolikost.blogspot.com/2016/08/zimski-solsticij-v-letih-2016-2017-2018.html Zima (detajl Celjskega stropa) Celjska slika zime je preslikava zrcalno obrnjene Sadelerjeve grafike. Lesena koča, pred katero potekajo koline, ima vrh strehe odrezan; na ta način so bile odstranjene leteče ptice, in latinsko ime zime. Število oseb je zmanjšano, nalaganje drv na osla je pomaknjeno v ospredje in na skrajni spodnji rob slike, zraven se ponovi moška figura s sekiro. Spodnji napis je tudi tokrat izpuščen.

21. decembra 1972 je v Slovenj Gradcu umrl duhovnik, umetnostni zgodovinar in zbiralec

Kamra.si, 21. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. decembra 1972 je v Slovenj Gradcu umrl  duhovnik, umetnostni zgodovinar in zbiralec. Rodil se je 7. maja 1893  na Bledu.  Osnovno šolo je obiskoval na Bledu, škofijsko gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano. Maturiral je 1914 leta. Kasneje je študiral bogoslovje v Gorici in Ljubljani, kjer je bil tudi 1917 leta posvečen v duhovnika. Svojo prvo službo je nastopil v Hrušici pri Podgradu (1918-1922). Od leta 1922 do 1924 je bil katehet v Škednju-Trst. Potem pa do leta 1928, ko ga Italijani izženejo iz Slovenske Istre, župnijski upravitelj v Klancu in Podgorju. V letih 1922-28 je bil tudi v odborih Dijaške matice in drugih (GM), kar veliko pove o njegovem prizadevanju za tržaške Slovence. Po izgonu iz Trsta je šel v Maribor k škofu Andreju Karlinu, ki ga je takoj sprejel in že v marcu leta 1928 imenoval za župnijskega upravitelja v Sv. Vidu pri Ptuju. V novembru istega leta pa je bil sprejet kot duhovnik tržaško-koprske škofije v lavantinsko škofijo.

21. decembra 1972 je v Slovenj Gradcu umrl Jakob Soklič, duhovnik, umetnostni zgodovinar in zbiralec

Kamra.si, 21. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. decembra 1972 je v Slovenj Gradcu umrl Jakob Soklič, duhovnik, umetnostni zgodovinar in zbiralec. Rodil se je 7. maja 1893 na Bledu.  Osnovno šolo je obiskoval na Bledu, škofijsko gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano. Maturiral je 1914 leta. Kasneje je študiral bogoslovje v Gorici in Ljubljani, kjer je bil tudi 1917 leta posvečen v duhovnika. Svojo prvo službo je nastopil v Hrušici pri Podgradu (1918-1922). Od leta 1922 do 1924 je bil katehet v Škednju-Trst. Potem pa do leta 1928, ko ga Italijani izženejo iz Slovenske Istre, župnijski upravitelj v Klancu in Podgorju. V letih 1922-28 je bil tudi v odborih Dijaške matice in drugih (GM), kar veliko pove o njegovem prizadevanju za tržaške Slovence. Po izgonu iz Trsta je šel v Maribor k škofu Andreju Karlinu, ki ga je takoj sprejel in že v marcu leta 1928 imenoval za župnijskega upravitelja v Sv. Vidu pri Ptuju. V novembru istega leta pa je bil sprejet kot duhovnik tržaško-koprske škofije v lavantinsko škofijo.

"Gaudete"

Kamra.si, 20. december 2018 ― Slovensko kulturno društvo Istra Pulj v petek, 21. decembra 2018, ob 20. uri vabi na božični koncert, ki bo v cerkvi Sv. Franje (Uspon Svetog Franje Asiškog 9). Nastopili bodo: MePZ Encijan,  Zbor Sv. Vital in Ansambel Aqua Vitae.   

Novoletni pohod po Potrčevi in Murkovi poti

Kamra.si, 20. december 2018 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Društvo Zreli vedež in Planinsko društvo Ptuj vabijo na 19. tradicionalni pohod po poti Ivana Potrča in Matije Murka.  Srečali se bomo v sredo, 2. januarja 2019, ob 9. uri pred ptujsko knjižnico (Prešernova ul. 33-35). Po krajšem kulturnem programu se bomo podali do Potrčeve domačije v Štukih, nato pa pot nadaljevali preko Mestnega vrha do Murkove domačije v Drstelji. Zaključek poti in druženje bo pri okrepčevalnici Turizem na vasi Lacko v Drstelji. Vabljeni!

20. december 1958 - ljubljanski tramvaj opravi svojo zadnjo vožnjo

Kamra.si, 20. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. december 1958 - ljubljanski tramvaj opravi svojo zadnjo vožnjo Ljubljanski tramvaj je bilo tirno javno prevozno sredstvo, namenjeno prevozu potnikov po Ljubljani. Ljubljanski tramvaj je uradno obratoval od 6. septembra 1901 do 20. decembra 1958 Ljubljanski župan Ivan Hribar je 1. januarja 1900 napovedal, da se bo mesto zavzelo za uvedbo električnega tramvaja. Kmalu po tem so se začela prva projektna dela, gradnja remize (v Vodmatu) in prvih prog pa se je začela spomladi 1901. Poleti so opravljali prve poskusne vožnje, 6. septembra 1901 pa je tramvaj uradno začel z obratovanjem. Tramvajski promet je takrat potekal po treh progah s 13 tramvajskimi vozovi z lastnim pogonom, eno prikolico in delovnim vozilom. Omrežje je merilo skupno 5220 metrov in je bilo v celoti elektrificirano s sistemom enosmerne napetosti 500V. Tramvajski vozovi so imeli vozniško kabino na obeh koncih in so lahko popolnoma enakovredno vozili v obe smeri, tako da na končnih postajah ni bilo potrebno obračanje. Vozilo je lahko sprejelo okoli 30 potnikov in je dosegalo hitrosti do 30 km/h. Lastnik tramvaja je bilo podjetje Splošna maloželezniška družba, ki je bilo v lasti podjetja Siemens & Halske. V prvih letih obratovanja tramvaj ni prinesel želenega dobička, zato ga je v začetku tridesetih let prevzelo v ta namen ustanovljeno podjetje Cestna električna železnica v mestni lasti. V letih od 1931 do 1940 so zgradili več novih prog in podaljšali obstoječe. Kupljenih je bilo tudi 15 novih pogonskih voz, 9 tramvajev pa je bilo izdelanih v delavnicah v remizi. Slednje je načrtoval inženir Feliks Lobe. Rezultat je bilo tramvajsko omrežje z več kot 21 kilometri skupne dolžine, s 53 pogonskimi vozovi in z 19 potniškimi prikolicami. Zgradili so tudi novo remizo v Šiški - starejši Ljubljančani stavbo in prostore današnje avtobusne garaže še vedno imenujejo Remiza ali Tramvajkomanda. Več https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljanski_tramvaj

20. december 1922 - prične izhajati Düševni list, prekmurski evangeličanski časopis

Kamra.si, 20. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. december 1922 - prične izhajati Düševni list, prekmurski evangeličanski časopis DÜSEVNI LISZT, prekmurski evangeličanski mesečnik, ki je skupaj z Evangeličanskim kalendarijem opravljal versko-vzgojno in kulturno delo med prekmurskimi evangeličani, je začel izhajati 20. decembra 1922 pod odgovornim urednikom Adamom Lutharjem. Kasneje sta mesečnik urejala še Janoš Flisar in Štefan Kovač. Poleg prispevkov o cerkvenih in konfesionalnih zadevah je mesečnik obsegal tudi splošno kulturne, zgodovinske zapise in leposlovje. Med opaznejšimi zapisi je nedvomno prevod  Janoša Kardoša znamenitega epa Toldi madžarskega romantičnega ustvarjalca Jánosa Aranyija in pa predstavitve pomembnejših prekmurskih evangeličanskih mož pod naslovom Prejkmurja znameniti evangeličanski moužje.Duševni list je bil ves čas pisan v prekmurščini, do konca leta 1931 v madžarskem črkopisu, nakar ga je zamenjala gajica, vendar le do 20. aprila 1941, ko je bil ponovno uveden madžarski črkopis. Toda ob izteku tega letnika je izdajatelj mesečnik ukinil (20. maja 1941), uredništvo pa je napovedalo njegovo združitev z madžarskim tednikom Harangszó.   Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/düsevni-liszt-(1922-1941).html

20. decembra 1837 se je v Osenici pri Jičínu (Češka) rodil Anton Foerster (Förster), skladatelj in dirigent češkega rodu

Kamra.si, 20. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. decembra 1837 se je v Osenici pri Jičínu (Češka) rodil Anton Foerster (Förster), skladatelj in dirigent češkega rodu. Umrl je 17. junija 1926 v Novem mestu.  Rodil se je v družini, kjer so bili že po tradiciji učitelji. Prvo glasbeno vzgojo je dobil pri očetu, ki ga je učil igrati na orgle. Skupaj z brati je sodeloval kot sopranist v očetovem cerkvenem zboru, pri desetih letih pa je že pomagal očetu tudi kot organist. Nižjo gimnazijo je končal v nižji Mladi Boleslavi, višjo pa v Čeških Budejovicah v južni Češki. Tu se je razvil v znamenitega tenorista. Po maturi je krajši čas preživel v cistercijanskem samostanu Vyšší Brod, kjer se je posvečal glasbenemu študiju in kjer je ustvaril tudi prvo ohranjeno skladbo (samospev Isti žal). Od tam je odšel v Prago na pravno fakulteto in jo leta 1863 končal. Nato je dobil službo domačega učitelja. Na Češkem si je Foerster pridobil osnovno glasbeno znanje. Odločilen vpliv na njegov glasbeni razvoj je imel Bedřich Smetana, pri katerem se je izpopolnjeval v kompoziciji in klavirski igri.

20. decembra 1940 je v Celju umrl Avgust Friderik Seebacher, slikar

Kamra.si, 20. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. decembra 1940 je v Celju umrl Avgust Friderik Seebacher, slikar. Rodil se je 17. julija 1887 v Celju  August Friderik Seebacher izhaja iz celjske nemške družine. Po končani gimnaziji v Celju je študiral slikarstvo na Dunaju, kasneje pa izpopolnjeval svoje znanje še v Münchnu in Gradcu. Po vrnitvi v Celje je slikal krajinske in žanrske motive, predvsem olja in pastele, največ pa se je ukvarjal z grafiko, po kateri je tudi najbolj znan.
še novic