Kamra.si, 19. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. decembra 1889 se je rodil Pavel Kunaver, pedagog, pedagoški svetnik, kot Drenovec, eden od začetnikov slovenskega alpinizma, smučanja, jamarstva, predvojni vodja slovenskih skavtov, povojni soustanovitelj tabornikov, popularizator astronomije, zagovornik varstva narave, amaterski slikar in poljudnoznanstveni pisec. Umrl je 19. aprila 1988.  Rodil se je v Ljubljani v družini Franca Kunaverja, doma iz Dobrove pri Ljubljani, višjega paznika v takratni prisilni delavnici na Poljanskem nasipu. Mati Celestina Pristav je bila iz Črne vasi na Barju. V družini je bilo pet bratov in ena sestra. Poleg Pavla je znan še Jože /Josip Kunaver (1882–1967), ki je bil prav tako gornik – Drenovec (v Ljubljano je prvi prinesel smuči, ki jih je uporabljal tudi Pavel) Leta 1910 je končal Državno učiteljišče v Ljubljani, nato je do leta 1919 služboval v osnovnih šolah na Viču in v Spodnji Šiški. Vmes je od 1912 do 1913 opravil tečaj za meščanskošolske učitelje, od 1913 do 1914 je obiskoval učiteljsko akademijo na Dunaju ter hkrati eno leto kot izredni študent študiral geografijo na dunajski univerzi. Deloval je kot predmetni učitelj geografije, zgodovine in slovenščine. V 1. svetovni vojni je bil od 1915 do 1916 kot črnovojnik v ruskem ujetniškem taborišču Marchtrenk. Od 1917 do 1918 je v neposrednem zaledju soške fronte kot član vojaške skupine za raziskovanje jam najprej na doberdobskem krasu, v glavnem pa v Trnovskem gozdu in na Banjšicah. Skupaj z Ivanom Michlerjem je na novo raziskal in dokumentiral prek 100 kraških jam. Kot poznavalec krasa je po 1. svetovni vojni opozoril generala Maistra na nevarnost krivične razmejitve in na njegovo pobudo sodeloval v razmejitveni komisiji na enem od kraških sektorjev meje.  

Kamra.si, 19. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. decembra 1828 se je v Lešah pri Št. Jakobu v Rožu rodil Anton Janežič, slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil. Umrl je 18. septembra 1869 v Celovcu.  Anton Janežič je začetno šolo obiskoval v Št. Jakobu, nato pa je šolanje nadaljeval na celovški normalki. Dokončal je gimnazijo in licej. Ko so leta 1848 uvedli v srednje šole slovenščino kot učni predmet, se je javil za učitelja slovenščine na gimnaziji v Celovcu. Sprejet je bil za začasnega gimnazijskega učitelja brez plače, saj ni imel ustrezne izobrazbe. Denar si je služil z učnimi tečaji za slovenski jezik za uradnike in pravnike. V letih 1850–53 se je dodatno ukvarjal še s prevajanjem deželnih zakonov in uradnih razglasov za Deželni zakonik in vladni list za Koroško kronovino. Njegova želja biti učitelj je bila tako močna, da je v poletnem semestru leta 1851 odšel na dunajsko vseučilišče, kjer je postal Miklošičev učenec. Leta 1854 je opravil izpit, s katerim je uradno postal profesor slovenskega, leto kasneje pa še nemškega jezika. Medtem je že postal profesor pripravnik za slovenščino, nemščino, zgodovino in zemljepis na celovški realki. Ves čas je poučeval tudi na gimnaziji. Kmalu je zbolel, lotevati se ga je začela jetika in vedno bolj je slabel, zato je leta 1866 opustil poučevanje slovenščine na gimnaziji, v šolskem letu 1868/69 pa se je upokojil in umrl. Pokopali so ga v Celovcu, kjer je umrl, kasneje pa so ga prekopali v domačo župnijo v Št. Jakob.

Kamra.si, 18. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. decembra 1923 se je v Oblakih pri Juršincih rodila Štefka Cobelj, etnologinja in umetnostna zgodovinarka. Umrla je 15. maja 1989 na Ptuju. Rodila se je kot najstarejši otrok v družini z osmimi otroki. Starši so želeli, da bi se izučila trgovine in doma prevzela vodenje trgovine z mešanim blagom, sama pa je želela nadaljevati s šolanjem. Te načrte je pretrgala druga svetovna vojna, ko so trgovino ukinili, Štefka Cobelj pa se je pridružila osvobodilnemu gibanju in kot partizanska Zora delovala v Majšperku in okolici, kjer je imelo odporniško gibanje močno oporišče. Po koncu vojne se je zaposlila v Mariboru, kjer je ob delu obiskovala gimnazijo in maturirala leta 1949. Zatem je odšla na študij novinarstva na Novinarsko-diplomatski šoli Beogradu (1950-52), po ukinitvi le-te pa se je preusmerila na Filozofsko fakulteto v Beogradu in leta 1958 končala študij umetnostne zgodovine. Doktorat iz umetnostne zgodovine je opravila na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1965 s temo Franc Mihael in Janez Andrej Strauss v okviru baroka na Slovenskem Štajerskem. Disertacija je izšla tudi v knjižni obliki pri Založbi Obzorja Maribor leta 1967, v nemškem jeziku pa v Celovcu leta 1969. Na Filozofski fakulteti v Beogradu je študirala tudi etnologijo in leta 1973 študij končala z magistrsko nalogo Ivanjica s osvrtom na Moravički kraj.

Kamra.si, 17. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. decembra 1853 se je v Laškem rodil Fran Orožen, geograf, zgodovinar in prvi predsednik SPD. Umrl je v Ljubljani 26. novembra 1912.  Njegov oče Fran je bil trgovec, brat znanega zgodovinarja Ignacija Orožna. Fran Orožen ml. je gimnazijo končal v Celju ter študiral zemljepis in zgodovino na Dunaju, kjer je tudi poslušal predavanje znanega raziskovalca vzhodnih Alp prof. Friderika Simonyja. Po končanem študiju je učil na učiteljiščih v Novem mestu, Kopru in Ljubljani, kjer je živel do smrti.Njegova prva strokovna prispevka sta nastala ob prihodu v Ljubljano. To sta bili poljudnoznanstveni razpravi: "S čim in kako so pisali stari narodi in kako pišemo zdaj" in "O početku in razvoju pisem", obe objavljeni v Ljubljanskem zvonu. V svojem poklicnem delu se je soočil s potrebo po učbenikih geografske in zgodovinske stroke. Začel je delati v tej smeri in tako so nastala številna knjižna dela. Ukvarjal se je tudi z zemljevidi. Za slovenske šole je priredil globus s slovenskim besedilom in več stenskih zemljevidov. Za ljudske šole pa je priredil Haardtov zemljepisni atlas. Iz prve polovice njegovega strokovnega delovanja sta še dve razpravi v Ljubljanskem zvonu, in sicer "Praznovanje sv. Jurija na Štajerskem" in "Stanley Henry Moreton", ki je bila objavljena v več delih

Kamra.si, 16. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. decembra 1968 je v Mariboru umrl Oskar Hudales, pisatelj, prevajalec in učitelj. Rodil se je 18. avgusta 1905 v Žagi.  Med prvo svetovno vojno se je družina Hudales iz doline Soče, kjer je bil Oskarjev oče v državni službi kot poveljnik carinikov, preselila v Savinjsko dolino, od koder je oče izviral. Oskar se je tako po delu osnovne šole v Gorici šolal še blizu Radmirja ter na nižji gimnaziji v Celju, nato pa na učiteljišču v Mariboru. V 20-ih letih 20. stoletja je služboval kot učitelj na Kozjanskem, nato pa z ženo živel in delal v Šmartnem ob Paki. Med drugim je pisal v Učiteljskem tovarišu, revijah Naš rod in Zvonček ter bil dejaven v vodstvu jugoslovanskega učiteljskega združenja ter v Pedagoški zadrugi. Deloval je tudi kot pevovovdja. Kot zagovornik komunističnih idej je imel težave s predvojnimi jugoslovanskimi oblastmi. Ob nemški okupaciji je bil kmalu zaprt, doživel pa je še javni požig vseh svojih knjig. Nato je bil med izgnanci v Srbijo, kjer je organiziral slovenske partizane, v obdobju ob koncu vojne pa delal v propagandnem oddelku Vrhovnega poveljstva in v zveznem ministrstvu za prosveto.

Kamra.si, 15. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. decembra 1977 je v Ljubljani umrl Rudolf Cvetko, slovenski častnik in sabljač. Rodil se je 17. novembra 1880 v Senožečah. Rudolf Cvetko je prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, ko je na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 kot član avstrijske sabljaške reprezentance osvojil srebro v ekipnem tekmovanju s sabljo. Cvetko se je rodil v družini orožnika Janeza Cvetka v Senožečah, vendar se je družina kmalu preselila v Ljubljano, kjer je končal osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Leta 1896 je začel obiskovati štiriletno kadetnico v Trstu. Po zaključku šolanja je bil dodeljen 16. ogrsko (hrvaškemu) pešpolku, ki je bil nastanjen v Zagrebu in Bjelovaru. V polku je služil od leta 1900 do leta 1913, ko je kot nadporočnik zaradi poroke izstopil iz vojske. Med vojaško službo se je od leta 1904 večkrat udeležil sabljaških tečajev v telovadni in sabljaški šoli avstro-ogrske vojske v Dunajskem Novem mestu. Od leta 1905 je bil tam nekajkrat tudi inštruktor za sabljo, v letih 1908-1912 pa je bil glavni učitelj na sabljaških tečajih. Po izstopu iz oboroženih sil se je zaposlil kot telovadni učitelj na državni gimnaziji v Gorici. Ob začetku prve svetovne vojne je bil reaktiviran in povišan v stotnika. Služil je v 16. pešpolku in bil leta 1916 odlikovan z bronasto medaljo za zasluge.

Kamra.si, 15. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. decembra 1902 je bil odprt odsek železniške proge Porečanke / Parenzane med Bujami in Porečem. Porečanka je z obratovanjem pričela 1. aprila 1902, ko so odprli odsek med Trstom in Bujami. Zanimivo je, da so mnogi takratni prebivalci to novico dejansko vzeli kot prvoaprilsko šalo, saj zaradi desetletja in pol priprav, počasne gradnje in ostalega dejansko niso verjeli, da bo do odprtja sploh prišlo. Mnogi so na ta slavnostni dan ostali doma, tudi posnetkov prvega slavnostnega vlaka na progi ni, z izjemo amaterskih. Odsek med Bujami in Porečem je bil odprt kasneje, 15. decembra istega leta (Brate, 2007).

Kamra.si, 15. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. decembra 1865 se je na Vranskem rodil Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski založnik. Umrl je  30. decembra 1952 na Vranskem. Leopold Schwentner je bil drugi sin Leopolda Schwentnerja, za domače in Vranšane je bil Polda. Sam je kasneje spremenil svoje krstno ime Leopold v Lavoslav (poslovanil je svoje krstno ime). Poročil se je z Ljubljančanko Slavo Erbežnikovo, s katero pa nista imela otrok. Po končanem šolanju (osnovno šolo je obiskoval na Vranskem, gimnazijo pa v Celju) se je vrnil v svoj domači kraj, kjer se je v domači trgovini učil knjigovodstva in korespondence. Leta 1888 je prevzel Levakovo knjigarno v Brežicah. Poleg knjigotrštva je tam začel tudi z založniško dejavnostjo. Njegovi založniški prvenci so bili glasbeni tiski. Vseskozi je sodeloval pri raznih narodnih društvih, predvsem v podružnici Ciril Metodove družbe, in se boril proti germanizaciji. Leta 1897 je odpotoval v Nemčijo, da bi spoznal način delovanja takratnega sodobnega nemškega založništva.Na pobudo ljubljanskega župana Ivana Hribarja se je preselil v Ljubljano in že leta 1898 odprl knjigarno na Dvornem trgu. Leta 1904 se je preselil v novo knjigarno na Prešernovo ulico (današnja Čopova ulica).

Kamra.si, 15. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. decembra 2007 je v Ljubljani umrl Matjaž Klopčič, slovenski filmski režiser, scenarist in pedagog. Rodil se je 4. decembra 1934 v Ljubljani. Matjaž Klopčič se je rodil v družini pesnika, dramatika in prevajalca Mileta Klopčiča, le slabi dve leti za svojim bratom, poznejšim violinistom in glasbenim pedagogom Rokom Klopčičem (profesorjem na ljubljanski Akademiji za glasbo). V gimnazijskih letih je treniral sabljanje v klubu Ilirija pri Rudolfu Cvetku. V juniorski konkurenci je tekmoval na turnirjih po vsej Evropi (Dunaj, Parizu, Marseileu,...). Na mladinskem evropskem prvenstvu v Cremoni je dosegel tretje mesto in dobil posebno pohvalo za najlepše sabljanje.

Kamra.si, 15. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. decembra 1948 je v Zagrebu umrl Risto Savin (s pravim imenom Friderik Širca), slovenski častnik in skladatelj. Rodil se je 11. julija 1859 v Žalcu.  Friderik Širca, z umetniškim imenom Risto Savin, je bil rojen v eni najstarejših trških hiš v Žalcu, saj nosi na polkrožnem portalu letnico 1669. Bil je šesti otrok trgovca Ernesta in Barbare (Babbete), rojene Žuža. Že v otroštvu je rad pel, prve glasbene ure pa mu je dajal upokojeni učitelj Mihael Vučnik kar doma v Žalcu. Kmalu je uglasbil neko cerkveno zborovsko skladbo, ki so jo na žalskem koru »baje radi in pogosto peli«. Ljudsko šolo je obiskoval v Žalcu in Celju, ni pa znano, kje je končal srednjo šolo. Gotovo je le, da je moral zaradi gospodarskega zloma doma šolanje predčasno končati.