Kamra.si, 2. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. januar 1909 - začel izhajati Narodni dnevnik (ur. Vekoslav Spindler), edini celjski dnevnik doslej. Izhajal je do 31. decembra 1910.  Naši smotri (uvodnik v prvi številki) Dolgo pričakovani spodnještajerski  „Narodni dnevnik" stopa danes prvič pred slovensko javnost. Mnogi se nas vesele in nas pozdravljajo, mnogi nas  že pri rojstvu sovražijo ter delajo načrte, kako bi nas upropastili. Vendar  je naša pot neodvisna nasproti vsem  pomislekom. S trdnimi načrti in z dobrimi nadami začenjamo.  „Narodni dnevnik" bode v prvi vrsti neizprosen branitelj naših narodnih pravic in pospeševatelj teženj slovenskega naroda. Ne vsled malikovanja pred narodnostno idejo kot tako, ampak zato, ker se  mora baš naš narod obupno boriti za svoj obstoj in za svojo bodočnost na sproti narodom, ki nas obdajajo in  nasproti krogom, ki pri nas vladajo. Dostop do digitaliziranega časopisa. Digitalizacijo je omogočila Osrednja knjižnica Celje. 

Kamra.si, 2. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. januarja 1946 je v Sombotelu umrl Avgust Pavel, slovenski pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, učitelj in muzeolog. Rodil se je 28. avgusta 1886 na Cankovi.  Avgust Pavel se je rodil v Prekmurju, na Cankovi, v takrat še Železni županiji staršema Ivanu Pavlu in Elizabeti Obal. Najprej je hodil na gimnazijo Mihálya Vörösmartyja v Monoštru, potem pa na Premontrejsko gimnazijo v Sombotelu (Szombathely). V Budimpešti je študiral madžarščino, latinščino in slavistiko. Že kot študent je začel pisati pesmi v prekmurskem narečju in madžarščini ter prevajati in pisati znanstvene članke. Leta 1913 je doktoriral, zatem je učil v vasi Torda (Erdeljsko) in v mestu Dombóvár. Njegov učenec je bil Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt, madžarski znanstvenik, ki je leta 1937 dobil Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi ter podatke prenaša v možgane. Od leta 1920 je živel v Sombotelu. Tu je poučeval na gimnaziji, istočasno je uredil in vodil knjižnico muzeja, bil je tudi ravnatelj tega muzeja. Ustanovil in urejeval je domoznansko revijo Vasi Szemle (Železni Obzornik/Revija), pozneje Dunántúli Szemle (Prekdonavska Revija/Obzornik).

Kamra.si, 1. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. januarja 1864 se je na Otlici rodil Fran Krapež, slovenski mecen in lastnik kavarne v Ljubljani. Umrl je  11. aprila 1935, v Ljubljani. V Gradcu se je izučil za čevljarja. Kasneje se je posvetil gostinstvu. Na Kongresnem trgu v Ljubljani je imel prvo kavarno s slovenskim napisom (Narodna kavarna - National caffe), kot protiutež nemški Kazini pa je 1898 na Dvornem trgu odprl Narodno kavarno, ki jo je opremil arhitekt Ivan Jager, z njo pa sta bili leta 1903 združeni še restavracija Zlatorog in delikatesna trgovina. Med 1. svetovno vojno je organiziral vlak, ki je lačnim Ljubljančanom iz Vojvodine pripeljal hrano. Leta 1921 je prenovil in dogradil prostore nekdanje nemške Kazine ter ustanovil gostinsko podjetje Zvezda s kletjo, kavarno, verando restavracijo z vrtom in prostori za družabne dejavnosti. Bil je tudi ustanovitelj gostilničarske nadaljevalne šole, bolniške blagajne gostilničarjev, soustanovitelj sokolskega jezdnega odseka in pobudnik ustanovitve gostilniškega doma. Podpiral pa je tudi številne reveže in dijake ter pomagal študentom, ki so študirali v Pragi. Leta 1933 je postal častni meščan Ljubljane.  Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Fran_Krapež

Kamra.si, 31. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. decembra 1871 je v Spodnjih Hočah umrl Anton Murko, slovenski slovničar in leksikograf. Rodil se je 8. junija 1809 v Spodnji Voličini.  Anton Murko, nekdanji nadžupnik in dekan Hoč ter pomemben slovenski jezikoslovec, se je rodil pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, današnji Voličini pri Lenartu. Rodil se je v družini kmeta in gornika. Skupaj z bratoma se je šolal na mariborski gimnaziji.  Po končani gimnaziji se je odločil za študij filozofije na liceju v Gradcu, kjer je spoznal pomembne slovenske kulturnike in politike. Ker ni imel denarja, je študij začasno opustil in stopil med frančiškane. Po nekaj mesecih si je premislil in izstopil. Potem se je preživljal tako, da je za Vida Rižnarja prepisoval, jezikovno popravljal ter prevajal svetopisemska in slovstvena dela. Leta 1829 je vendarle končal študij filozofije in si zaželel, da bi študiral medicino. V času negotovosti in pomanjkanja denarja za študij je sprejel ponudbo graškega knjigarnarja Johanna Lorenza Greinerja, da napiše nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar, vsakemu pa doda tudi nemško in slovensko slovnico. Murko se je z aro na Greinerjev honorar odpravil na Dunaj in se tam vpisal na medicinsko fakulteto, sicer pa pridno zahajal v dvorno knjižnico, kjer je služboval Jernej Kopitar. V knjižnici je Murko nabiral gradivo za slovarja in hkrati bil v stiku s Kopitarjem. Že v kratkem se je moral odpovedati študiju medicine in se vrniti v Gradec, kjer je ob skromnem honorarju in gmotni podpori kaznilniškega kurata Marka Glaserja živel siromašno. Držal se je pogodbe in jo leta 1832 izpolnil. Najprej je izšel jezikovni učbenik slovenščine in isto leto še slovensko-nemški ročni besednik, naslednje leto pa nemško-slovenski ročni besednik. Po končanem delu zopet brez kruha in naveličan revščine je na prigovarjanje in s posredovanjem prof. M. Robiča leta 1832 končno stopil v bogoslovje.

Kamra.si, 30. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. decembra 1924 se je v Rečici ob Paki rodila Darinka Pavletič-Lorenčak, slovenska slikarka. Umrla je 19. novembra 2010 v Celju. Darinka Pavletič-Lorenčak se je Ivanu Pavletiču iz Trsta in Ani Pavletič (roj. Podberšič) iz Vrtojbe kot četrti otrok rodila 30. decembra 1924 v Rečici ob Paki. Leta 1927 sta se starša, Primorca, naselila na Polzeli na Žagi; mati je delala v tovarni nogavic, oče pa je čevljaril, slikal, rezljal, prepeval, se ukvarjal z amaterskim gledališčem. Darinkini spomini na otroštvo razkrijejo, kaj je bilo tako usodno, da se je čez leta zapisala likovni umetnosti. Takole je zapisala v svojih spominih: Tedaj je bilo moje zanimanje za očetovo, čeprav amatersko delo, le radovednost. Še zdaleč nisem pomislila, da bi tudi sama kaj podobnega počela. V šoli se namreč pri tem predmetu nisem nikoli posebno izkazala. Bilo je že v petem razredu, ko se je zgodilo. Nadučitelj Polanc, ki je bil obenem tudi vedno učitelj petega razreda, se je ustavil pred mojo klopjo. Dolgo je opazoval risbo, narisano z navadnimi barvnimi svinčniki. Še danes vem. Bil je šopek cvetja v vazi. Ko je tako molče stal za mojim hrbtom, mi je postalo nerodno in odložila sem barvice. "To si pa dobro narisala." Bilo je vse, kar mi je rekel, a šele mnogo let kasneje sem se zavedela, da so bile te besede usodne za mojo kasnejšo odločitev. Od tega dne dalje sem porabila vsak košček papirja, ki se je slučajno znašel pri hiši. Po končani osnovni šoli na Polzeli je Darinka Pavletič-Lorenčak nadaljevala šolanje na gimnaziji v Celju - tedaj je to bila nižja gimnazija ali zadnji štirje razredi sedanje osemletke - in tam so jo risanja učili znani celjski slikarji: Miroslav Modic, Albert Sirk in Cvetko Ščuka. A pot do ljubljanjske akademije je bila še dolga - otroštvo je prekinila druga svetovna vojna.

Kamra.si, 29. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. decembra 1952 je na Vranskem umrl Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski založnik. Rodil se je 15. decembra 1865 na Vranskem.  Leopold Schwentner je bil drugi sin Leopolda Schwentnerja, za domače in Vranšane je bil Polda. Sam je kasneje spremenil svoje krstno ime Leopold v Lavoslav (poslovanil je svoje krstno ime). Poročil se je z Ljubljančanko Slavo Erbežnikovo, s katero pa nista imela otrok.  Po končanem šolanju (osnovno šolo je obiskoval na Vranskem, gimnazijo pa v Celju) se je vrnil v svoj domači kraj, kjer se je v domači trgovini učil knjigovodstva in korespondence. Leta 1888 je prevzel Levakovo knjigarno v Brežicah. Poleg knjigotrštva je tam začel tudi z založniško dejavnostjo. Njegovi založniški prvenci so bili glasbeni tiski. Vseskozi je sodeloval pri raznih narodnih društvih, predvsem v podružnici Ciril Metodove družbe, in se boril proti germanizaciji. Leta 1897 je odpotoval v Nemčijo, da bi spoznal način delovanja takratnega sodobnega nemškega založništva.Na pobudo ljubljanskega župana Ivana Hribarja se je preselil v Ljubljano in že leta 1898 odprl knjigarno na Dvornem trgu. Leta 1904 se je preselil v novo knjigarno na Prešernovo ulico (današnja Čopova ulica).

Kamra.si, 26. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. decembra 1867 je na Gornjem Seniku umrl Jožef Košič, duhovnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar. Rodil se je 9. oktobra 1788 v Bogojini. Osnovno šolo je obiskoval v Bogojini, kjer je poučeval tudi njegov oče. Nižjo gimnazijo je končal v Kőszegu, višjo gimnazijo, licej in bogoslovje pa je študiral v Szombathelyju. Tam je bil 11. avgusta 1811 tudi posvečen v duhovnika in bil takoj nastavljen za kaplana v Turnišču. Leta 1814 je postal kaplan pri Gradu, nato v Murski Soboti in kasneje še pri Sv. Juriju v Rogašovcih. Od 1816 do 1829 je bil beneficiat ali župnijski upravitelj na Dolnjem Seniku, od 1829 do smrti pa župnik na Gornjem Seniku.

Kamra.si, 25. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. decembra 1818 se je v Vipavi rodil Štefan Kociančič, duhovnik, jezikoslovec, leksikograf, zgodovinar in bibliotekar. Rodil se je 9. aprila 1883 v Gorici.  Po končani osnovni šoli v domačem kraju je odšel (1829) na gimnazijo v Gorico. Počitnice je preživljal pri bratu, ki je bil vikar na Bukovem. V roke mu je prišla hebrejska slovnica in ta jezik je postal njegov najljubši tuj jezik. Njegov učitelj je bil tudi Valentin Stanič, ki ga je navdušil nad slovenščino. Ob Valentinu Staniču je bil Kociančič začetnik narodnega prebujenja Slovencev na Goriškem. Po končani srednji šoli je stopil v goriško semenišče in bil leta 1841 posvečen v duhovnika. Štiri leta je bil kaplan pri dekanu Josipu Stibielu v Ločniku in po njegovi smrti izdal njegove Pridige in druge slovenske spise (1853). Od leta 1846 naprej je deloval v goriškem bogoslovju. Bil je profesor, zadnja leta ravnatelj, veliko časa pa je posvečal urejanju in skrbi za semeniško knjižnico in jo na novo strokovno uredil. Pripravil je tudi prvi listkovni katalog in napisal navodila za bibliotekarje.

Kamra.si, 25. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. decembra 1567 je v Ljubljani umrl Sebastijan Krelj, jezikoslovec, teolog, protestantski pridigar, prevajalec in pisatelj. Rodil se je  1538 v Vipavi.  Študiral je v Jeni pri protestantskem teologu, jezikoslovcu in zgodovinarju Matiji Vlačiću-Iliriku. Postal je magister, leta 1561 pa je bil že njegov pomočnik. Iz Jene se je z Vlačićem preselil v Regensburg, leta 1563 pa je z njim obiskal Kranjsko in Istro. V Ljubljani se je seznanil s Trubarjem in postal drugi ljubljanski pridigar. Po Trubarjevem odhodu v Nemčijo, je leta 1565 postal njegov naslednik in drugi superintendant slovenske protestantske cerkve. Krelj se je izobrazil na področju teologije, v jezikoslovju (poleg nemščine in latinščine je obvladal grščino in hebrejščino, poznal je tudi hrvaščino, od pisav pa glagolico in cirilico), zato se je p