Kamra.si, 23. januar 2019 ― Vljudno vas vabimo na predstavitev monografije o Jasenovcu, najbolj razvpitem koncentracijskem taborišču na Balkanu med drugo svetovno vojno, avtorja dr. Iva Goldsteina, hrvaškega zgodovinarja in univerzitetnega profesorja. Sistematičen in celovit pregled delovanja taborišča in fenomenološki pogled nanj prihaja ob pravem času, saj javnost v regiji spričo splošne relativizacije in banaliziranja o kraju, kjer je bilo med letoma 1941 in 1945 pobitih 80.000 ljudi, ve resnično malo. Z gostom se bo v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru v petek, 25. 1. 2019, ob 18.00 pogovarjal filozof mag. Franci Pivec. Predstavitev knjige, ki je izšla pri založbi Fraktura, pripravljamo ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta. Veselimo se srečanja z vami!

Kamra.si, 23. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. januarja 1872 se je v Ljubljani rodil Jože Plečnik, slovenski arhitekt. Umrl je 7. januarja 1957 v Ljubljani.  Rodil se je 23. januarja leta 1872 v Gradišču v jedru Ljubljane kot eden od štirih otrok (trije sinovi, najstarejši Andrej in najmlajši Janez ter hči Marija) v družini mizarja Andreja, ki je bil po rodu iz Hotedršice pri Logatcu. Mati Helena je bila iz družine Molka. Po prvem neuspešnem letniku na nižji gimnaziji je šolanje začasno opustil. Oče ga je vzel kot vajenca k sebi v mizarsko delavnico. Pozneje je marljivi risar z deželno štipendijo nadaljeval šolanje na Državni obrtni šoli v Gradcu. Izučil se je za umetnostnega mizarja in načrtovalca pohištva. Po končani graški šoli, kjer je bil učenec Leopolda Theyerja, je odšel na Dunaj. Tam je bil po uvajalnem obdobju študent slavnega arhitekta Otta Wagnerja. Nad njegovo arhitekturo se je baje navdušil, ko je na razstavi videl načrte Otta Wagnerja za berlinsko katedralo. Kot nagrado za izvrstno izdelano diplomsko delo o nizozemskem letovišču Scheveningen je prejel Rimsko štipendijo. Ta mu je omogočila nekajmesečno študijsko potovanje po Italiji, od Benetk do Rima in krajši obisk v Franciji. Leta 1901 je odprl samostojen arhitekturni atelje na Dunaju. Tam je v naslednjih desetih letih ustvaril nekaj ključnih vil, ki so pokazale prestop iz secesijskega stila v modernizem z inovativnimi tlorisi. Različne odmeve je doživela njegova betonska cerkev Sv. Duha v delavski četrti. Neuspešno je kandidiral za Wagnerjevega naslednika na Dunaju, verjetno zaradi svojih povezav z Meštrovićem in drugimi Slovani, morda zaradi pomanjkljive srednješolske izobrazbe ali zaradi tedanje, preveč modernistične cerkvene arhitekture. Od leta 1911 je bil profesor na Umetniško-obrtni šoli v Pragi. V češki prestolnici je tudi živel med prvo svetovno vojno. V tem obdobju je ustvaril manj arhitektur, ukvarjal se je z oblikovanjem, zlasti sakralnih predmetov. Od 1921. naprej pa je predaval na Tehniški

Kamra.si, 22. januar 2019 ― Vabljeni na predstavitev knjige:Jože Okoren: Dvajset nageljnov in voziček, v ponedeljek, 4. februarja, ob 19.00 v knjižnici Trebnje.Jože Okoren iz Trebnjega je eden izmed najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. V njegovih vitrinah sta tudi srebro in bron s paraolimpijskih iger, devet let je bil evropski rekorder v metu diska. Letos bo dopolnil sedemdeset let in isti dan bo minilo petdeset let, odkar je postal invalid. Čeprav je formalno že dolgo upokojen, pa ga boste vsako dopoldne našli v pisarni Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki mu predseduje, ali pa v Ljubljani, kjer sodeluje v vodstvih športnih ali invalidskih organizacij, med drugim je tudi podpredsednik strokovnega sveta pri paraolimpijskem komiteju in član komisije za tekmovalni šport na Zvezi za šport invalidov. Je iskriv in duhovit sogovornik in na invalidnost gleda na precej drugačen način, kot večina ljudi z ene ali druge strani črte med invalidnostjo in neinvalidnostjo.

Kamra.si, 22. januar 2019 ― Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož  vabi na predstavitev knjige Ptujski dominikanski samostan, 15. knjižice iz zbirke Umetnine v žepu, avtorjev dr. Branka Vnuka in dr. Marjete Ciglenečki. Predstavitev bo v sredo, 6. februarja 2019, ob 18. uri v letnem refektoriju ptujskega dominikanskega samostana. O dolgi in bogati zgodovini samostana, njegovi arhitekturi in likovni opremi se bo z gosti pogovarjala dr. Marjeta Ciglenečki. Sodelovali bodo: izr. prof. dr. Polona Vidmar (Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Umetnostnozgodovinski inštitut ZRC SAZU), doc. dr. Janez Balažic (Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru) in dr. Branko Vnuk (Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož).

Kamra.si, 22. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. januarja 2004 je v Ljubljani umrl Janez Menart, pesnik in prevajalec. Rodil se je 29. septembra 1929 v Mariboru.  Njegova mati je bila gledališka igralka. Starša sta mu zgodaj umrla, zato je otroštvo preživel pri starih starših in rejnikih. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani, živel je v Marijanišču. Na preizkusnem izpraševanju je pridobil eno od štirih za tisto leto razpisanih štipendij takratne Dravske banovine, zato je lahko kljub skromnim razmeram nadaljeval šolanje na klasični gimnaziji. Študiral je slovenistiko in primerjalno književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1956 diplomiral. Po vojaščini se je zaposlil kot lektor, dramaturg in vodja lutkovnega oddelka pri podjetju Triglav film, kjer je ostal sedem let. Nato je živel kot svobodni književnik in prevajalec, leta 1967 pa se je zaposlil pri RTV Ljubljana kot urednik dramskega oddelka. Kasneje je delal tam kot dramaturg, nato kot prevajalec za tekoče zadeve. Nazadnje se je zaposlil kot vodja programa knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve leta 1990. Junija 1983 je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 23. aprila 1987 pa za rednega člana; med letoma 1985 in 1993 je bil tajnik razreda za umetnost. Pri Društvu slovenskih pisateljev je bil v letih 1963-69 tajnik, podpredsednik in predsednik. 2003 je postal častni član Društva slovenskih književnih prevajalcev. Ženo Tonko je spoznal kot študent, rodila se jima je hčerka Barbara. Umrl je na isti dan kot pisatelj in dramatik Rudi Šeligo.