Kamra.si, 31. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. januarja 1944 je v Šentvidu pri Ljubljani umrl Ciril Drekonja, slovenski pisatelj, pesnik, organizator slovenskih učiteljev na Primorskem in borec proti fašizmu. Rodil se je 2. julija 1896 na Temeljinah. Osnovno šolo je dokončal v Podmelcu. Po nasvetu domačega učitelja Josipa Kende je nadaljeval pripravnico za učiteljišče v Tolminu, nato učiteljišče v Gorici. Maturiral je v Ljubljani leta 1916. Med šudijem se je preživljal z inštrukcijami, vendar je ves čas živel v velikem pomanjkanju, zato je večkrat bolehal. Po študiju je poučeval v mnogih manjših krajih: leta 1917-18 na Pečinah na Šentviški planoti, po vojni leta 1919 na Slapu pri Vipavi, do leta 1928 spet na Pečinah, Šentviški Gori in na Slapu ob Idrijci. Tega leta so ga italijanske oblasti zaradi njegove nacionalne zavednosti in osveščenosti premestil v Piemont, vendar se je vrnil že po nekaj mesecih ter zaradi svoje marksistične in protifašistične opredeljenosti zbežal v Jugoslavijo. Poučeval je v Kobiljah, od 1930-1937 v Turnišču pri Ptuju, kasneje v Jarenini in Pobrežju pri Mariboru in nazadnje kot šolski nadzornik v Kamniku. Leta 1941 so ga Nemci zaprli in mučili. Preden je bil leta 1943 aretiran, je sodeloval z OF in KPS ter delal v neki tovarni usnja. Po aretaciji so ga odpeljali v Mauthausen, od tam pa leta 1944 skupaj s skupino talcev v Šentvid pri Ljubljani, kjer so ga ustrelili.  

Kamra.si, 30. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. januarja 1929 se je v Kranju rodil Boštjan Hladnik, slovenski filmski in gledališki režiser. Umrl je 30. maja 2006 v  Ljubljani. S fotografijo se je pričel ukvarjali že v zgodnji mladosti, očaranost s fotografijo in filmom pa se je stopnjevala  v naslednjih letih, ko je opravil tečaj za filmskega operaterja (1946) in tečaj za snemanje. Prvi vrh je dosegla z nakupom 8 mm kamere in s prvim amaterskim filmom Deklica v gorah (1947), za katerega je 1952 prejel prvo nagrado na festivalu amaterskega filma v Salernu.Leta 1955 je diplomiral iz režije na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Študij je zaključil z režijo gledališke predstave Gospodična Julija, za katero je dobil  prvo nagrado na mednarodnem festivalu v Erlangenu. Leta 1954 sta se s Primožem Kozakom odpravila v Francijo, drugič (1957) je šel Hladnik sam, okrepljen s petmesečno francosko štipendijo in zaljubljen v novi val. Ostal je tri leta in sodeloval pri filmih, ki so jih režirali Claude Chabrol, Philippe de Broca, Robert Siodmak. Prijateljeval je  z Volkerjem Schlöndorffom.Sled novega vala in film noira je zelo prepoznavna v Hladnikovem prvem celovečercu Ples v dežju, ki je v času nastanka (1961) s svojo temačno brezizhodnostjo naletel na negativen odziv publike, kritika pa je bila razdvojena.Delo je nadaljeval  s snemanjem filma Peščeni grad (1962). Ta čas ga je k sodelovanju povabil nemški producent Egon Habe, s katerim sta sodelovala naslednja tri leta. Kot prvi slovenski režiser je posnel celovečerec za tujega producenta (Erotikon 1963).Po vrnitvi domov je posnel Sončni krik (1968). Pesimizma ni več,  publiko pa je pritegnil  in izzval  s sproščenim odnosom do seksualne tematike. Kazanje ogledala »konzervativni« domači publiki je zaznavno tudi v Hladnikovem naslednjem fimu Maškarada (1971), ki ga je pred predvajanjem cenzura dodobra oklestila, integralna verzija filma pa je prišla na filmska platna šele enajst let po nastanku.(1982). V plodnih sedemdeset

Kamra.si, 30. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. januarja 1960 je v Ljubljani umrl Ivan Pregelj, pisatelj, dramatik, pesnik in kritik. Rodil se je 27. oktobra 1883 na Mostu na Soči (tedaj Sv. Lucija na Soči). Starši so mu zgodaj umrli, zato je njegovo vzgojo prevzel domači župnik Jože Fabijan, ki ga je poslal na šolanje v Gorico. Po dveh letih pripravnice v Alojzijevišču je obiskoval gimnazijo, po maturi 1903 je bil nekaj časa v bogoslovju, nato pa je študiral slavistiko in germanistiko na Dunaju ter leta 1908 promoviral z disertacijo o Rogerijevem delu. Pregljevi prvi pesniški poskusi segajo v gimnazijska leta, ko je po večini objavljal v dijaški Zori pod psevdonimi Ivo Zoran, I. Mohorov in P. Petrič. Kot gimnazijski profesor je leta 1909 začel službovati v Gorici, nadaljeval pa v Pazinu (1910-1911), Idriji (1911-1912), Kranju (1912-1924) in Ljubljani (1924-1938). V 55. letu starosti ga je zadela kap, zato je opustil poučevanje in opravljal lažja dela. Leta 1946 se je upokojil, nato pa je zaradi bolezni opustil tudi slovstveno delo.