Kamra.si, 3. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. februarja 1929 je v Ljubljani umrl Milan Pugelj, pripovednik, pesnik, urednik, prevajalec in režiser. Rodil se je 3. januarja 1883 v Novem mestu.  Milan Pugelj je bil rojen 3. januarja 1883 v Kandiji pri Novem mestu kot najmlajši otrok v družini. V krstno knjigo je vpisan z imenom Emil Franc Pugelj. Rodil se je očetu organistu in cerkovniku, pomožnemu učitelju ter posestniku Francu Puglju in materi Mariji, rojeni Muhič. V hišo v Kandiji, s hišno številko 30, kjer je bil Milan Pugelj rojen, sta se starša preselila leta 1876 in v njej odprla gostilno. Hišo, kjer je bila vzidana spominska plošča, so po vojni zaradi obnove kandijskega križišča porušili, obeležje pa prenesli v avlo takratne Študijske knjižnice. V Kandiji je Pugelj preživel le zgodnja otroška leta, saj je oče hišo kmalu prodal kovaču Gorupiču in se z družino preselil na takratno Karlovško cesto oz. današnjo Pugljevo ulico blizu starega lesenega mostu čez Krko.

Kamra.si, 3. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. februarja 1845 se je v Zg. Hočah rodil Karol Glazer, slovenski literarni zgodovinar, prvi slovenski indoevropeist in prevajalec. Umrl je 18. julija 1913 v Gradcu.  Po končani domači ljudski šoli in gimnaziji v Mariboru je na Dunaju študiral klasično filologijo in slavistiko. Leta 1868 je sprejel mesto zasebnega učitelja pri grofu Brandisu, 1869 pa mesto suplenta na gimnaziji v Leobnu in Celju. Bil je stalni učitelj na Ptuju, v Kranju, Vidnavi v Šleziji in Trstu. Po upokojitvi je živel v Gradcu in na Ogrskem Brodu, kjer je bil ravnatelj na zasebni židovski gimnaziji.

Kamra.si, 3. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. februarja 1758 se je v Zgornji Šiški pri Ljubljani rodil Valentin Vodnik, duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik. Umrl je 8. januarja 1819 v Ljubljani.  Rodil se je v kmečko-obrtniški družini kot prvi od desetih otrok Jožefa Vodnika in Jere Pancè. Vodnikova domačija, kjer je preživljal otroška leta, je danes kulturni in etnološki spomenik. Na željo staršev se je začel pri devetih letih učiti branja, pisanja in računanja. Leta 1768 so ga poslali k stricu Marcelu v novomeški frančiškanski samostan, kjer ga je pripravljal za vstop v ljubljansko gimnazijo (1769–1775). V teh letih se je seznanil z Markom Pohlinom. Po gimnaziji je vstopil v frančiškanski red. Noviciat (čas preizkušnje) je opravljal v Nazarjah, kjer je tudi prejel redovniško obleko in ime Marcelijan. V letih 1776 do 1778 je v novomeški frančiškanski šoli študiral filozofijo, od leta 1778 pa je bival v ljubljanskem frančiškanskem samostanu, kjer je obiskoval študij teologije. Leta 1780 je odšel iz Ljubljane. 

Kamra.si, 2. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. februarja 1975 je v Rušah umrl Janko Glazer, pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik. Rodil se je 21. marca 1893 v Rušah.  Ljudsko šolo je obiskoval v Rušah (1899 – 1905) in gimnazijo v Mariboru (1905 – 1913). Svojo poezijo je objavljal v dijaškem listu Bodočnost. V Gradcu je študiral slavistiko, germanistiko in filozofijo, nato je študij prekinil in v letnem semestru 1914 pričel s študijem naravoslovja na Dunaju. Naslednje šolsko leto se je vrnil v Gradec, kjer je nadaljeval študij kemije in prirodopisa. Med prvo svetovno vojno je služil pešpolku v Mariboru. V tem času je napisal največ pesmi, predvsem s pohorsko tematiko. Ob ustanovitvi narodne straže in narodnega sveta v Rušah novembra 1918, je bil izvoljen za tajnika le-tega. 4. novembra je vstopil v vojaško službo pri generalu Maistru. Po vojni se je v Zagrebu ponovno vpisal na slavistiko in germanistiko ter izdal svojo prvo pesniško zbirko Pohorske poti. Po dveh semestrih je študij prekinil in ga nadaljeval na novoustanovljeni univerzi v Ljubljani. Diplomiral je leta 1922. Vmes je leta 1920 nastopil službo kot suplent na mariborski klasični gimnaziji, kjer je učil do 30. septembra 1926. Nato se je zaposlil v mariborski študijski knjižnici, kjer je ostal do 1941, ko so ga Nemci odpustili iz službe. Od leta 1921 je bil dejaven v Zgodovinskem društvu v Mariboru. Leta 1929 je izdal drugo pesniško zbirko Čas - kovač. Od leta 1926 do 1975 je sodeloval pri Slovenskem biografskem leksikonu. V obdobju med 1938 in 1940 je s Franjem Bašem urejal Časopis za zgodovino in narodopisje (dejansko od leta 1929).

Kamra.si, 2. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. februarja 1890 je v Starem trgu pri Slovenj Gradcu umrl Davorin Trstenjak,  duhovnik, pedagog, pisatelj, etimolog in zgodovinar. Rodil se je 8. novembra 1817 v Kraljevcih pri Vidmu (prej Sv. Jurij) ob Ščavnici. Davorin Trstenjak se je rodil kot prvorojenec izmed sedmih otrok. Osnovno šolo je obiskoval na Humu (1858–1861), gimnazijo v Varaždinu (1861–1867) in Učiteljsko šolo v Zagrebu (1868–1871). Bil je ugledni prosvetni delavec v Dugi Resi in učitelj ter ravnatelj Višje dekliške šole v Karlovcu, pozneje pa tudi v Kostajnici in Gospiću. 

Kamra.si, 1. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. februarja 1922 se je v Tlakah pri Rogatcu rodil Jože Šmit, pesnik, prevajalec, urednik in novinar. Umrl je 7. februarja 2004 v Ljubljani. Svoja otroška leta je preživljal v majhni vasici, imenovani Tlake pri Rogatcu. Njegova rojstna hiša je bila kasneje prenesena v Rogatec in spremenjena v muzej na prostem. Že kot otrok je rad bral in pisal. Bil pa je tudi zelo šibkega zdravja. Kot predšolski otrok je prebolel vse otroške bolezni, ko pa bi moral iti v šolo, si je zlomil nogo. Naravnal in imobiliziral mu jo je kar oče sam, in to tako spretno, da pozneje ni imel nobenih posledic. Njegova nadarjenost in želja po branju sta mu odprla pot v gimnazijo. Kljub temu, da so bili doma pobožni in so pričakovali, da se bo odločil za duhovništvo, je leta 1941 maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani. Že kot dijak je začel pisati in objavljati pesmi, za katere je prejel tudi prvi honorar. V letih 1942-1943 je študiral gozdarstvo na Dunaju. Tamkaj se je družil z drugimi slovenskimi študenti, predvsem tistimi, ki so bili dejavni na področju kulture.