Kamra.si, 3. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. marca 1880 v Harijah se je rodil Alojzij Mihelčič, slovenski skladatelj in politik. Umrl je 10. februarja 1975 v Ljubljani.  Po končani ljudski šoli ga je veselje do glasbe vodilo v ljubljansko orglarsko šolo. Vrsto let je služboval kot orglar in učitelj, od leta 1903 tudi v Metliki, kjer je postal župan in poslanec belokranjskih občin v kranjskem deželnem zboru. V Celju se je naselil leta 1919 in na Bregu ustanovil uspešno veletrgovino z vinom, z uveljavitvijo v poslovnem svetu pa kasneje postal tudi ravnatelj celjske podružnice Vzajemne zavarovalnice. Novembra 1927 je na listi Slovenske ljudske stranke postal župan občine Celje - okolica, leta 1931 pa ga je diktatura odstavila. Po združitvi celjske mestne in okoliške občine leta 1935 ga je banska uprava imenovala za župana, februarja pa je županstvo odložil, ker je postal poslanec celjskega sreza v državnem parlamentu.

Kamra.si, 3. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. marca 1879 se je na Krajni rodil Jožef Klekl, slovenski pisatelj, novinar in katoliški duhovnik.  Umrl je 24. septembra 1936 v Dolencih. Polbratranec Jožefa Klekla st. Jožef Klekl ml. je osnovnošolsko znanje prejel v rimokatoliški trirazredni osnovni šoli na Tišini, zatem pa postal gojenec kőszeške sirotišnice. Tam je končal nižjo gimnazijo, višjo z maturo pa v Sombotelu, kjer je tudi stopil v bogoslovje. Leta 1902 je bil posvečen v duhovnika, nakar je nastopil kaplansko službo pri Sv. Juriju v Prekmurju (1902-1906), nato pa v Rohoncu (1906-1907) na Gradiščanskem, Turnišču (1907-1910) in v Murski Soboti (1910-1911). Leta 1911 je Klekl ml. zaprosil za župnijo Véliki Dolénci, jo tudi dobil in ostal tam kot župnik do svoje smrti. 

Kamra.si, 1. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. marca 1796 se je v Polhovem Gradcu rodil Gregor Rihar starejši, slovenski skladatelj in organist. Umrl je 24. julija 1863 v Ljubljani.  Osnovno glasbeno izobrazbo je dobil pri hišnem duhovniku polhograjske graščine. Leta 1825 je postal organist v ljubljanski stolnici, obenem je študiral bogoslovje in bil leta 1829 posvečen v duhovnika. Isto leto je postal zakristan v stolnici. Obe službi je opravljal z vnemo vse do svoje smrti.  Bil je zelo plodovit skladatelj. Zložil je okoli 550 pesmi. Pri skladanju je znal ubrati tisto vižo, ki je ganila poslušalce in je všečna tudi danes. Ljudstvo je njegove pesmi sprejelo za svoje (tako rekoč so ponarodele). Nekatere najbolj znane: Vi oblaki ga rosite, Jezus je vstal od smrti, Zdrava Zemlje vse gospa, Ko zarja zjutraj se razgrinja, Slava Slovencem, Žalostni glas zvonov, Oda vinski trti. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Gregor_Rihar_starejši Priporočamo tudi: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi507766/

Kamra.si, 27. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. februarja 1988 je Ljubljani umrl Frane Milčinski - Ježek, satirik, mladinski pisatelj, igralec, režiser, humorist in komik, pesnik in šansonjer. Rodil se je  14. decembra 1914 v Ljubljani. Bil je eden najbolj vsestranskih slovenskih umetnikov 20. stoletja. V njegov spomin RTV Slovenija vsako leto podeljuje Ježkove nagrade. Njegov psevdonim izhaja iz zabavljaškega tandema Ježek in Joužek, v katerem je nastopal na začetku svoje kariere. Frane Milčinski - Ježek se je rodil v Ljubljani kot tretji otrok v družini uglednega pisatelja in sodnika Frana Milčinskega in matere Marije Milčinske. Že zgodaj je prišel v stik z gledališčem, sodeloval tudi z radiem in leta 1940 dobil angažma igralca v Ljubljanski Drami. Ježek je nastopal v marsikateri očetovi zgodbi. Oba, oče in sin, sta nastopala na Radiu Ljubljana. Ježek se je po radiu prvič oglasil že leta 1936. Neuspešno je študiral na pravni fakulteti in na slavistiki, vendar je raje nastopal z zagrebškim teatrom Grabancijaši, s Totim teatrom in Šentjakobskim gledališčem. V času okupacije (1941) so ga Italijani aretirali zaradi izjave, da v drugi svetovni vojni ne bodo zmagali niti Nemci niti Italijani. Po enoletni odsluženi kazni je deloval v Drami in Operi in objavljal pesmi. Na dan osvoboditve, 9. maja, je pričel delati na radiu, leta 1947 pa postal urednik Pavlihe. Leta 1952 je napisal Zvezdico Zaspanko (ilustrirano kot pravljico za večje ali manjše otroke - tudi v angleščini), prvo slovensko radijsko igro za otroke, scenarij za mladinski film Kekec, pesmi za film Ne čakaj na maj in odigral vlogi v omenjenih filmih. V naslednjih letih je napisal več radijskih iger: Strme stopnice, Dobri stari pianino (po njej posnet tudi film) in začel sodelovati s televizijo pri snemanju skečev ter zabavnih oddaj (Misijon dobre volje, Viktor, luč!, Televizija v šoli in Novoletne oddaje). Leta 1972 je posnel svoje pesmi.