Novice

arhivi

Razstava Eke Alenke Vogelnik

Kamra.si, 27. marec 2019 ― Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož vabi na odprtje razstave ilustracij, plakatov in lutk slikarke in arhitektke Eke Alenke Vogelnik, ki bo v četrtek, 4. aprila 2019, ob 18. uri v Miheličevi galeriji na Ptuju. Razstavni projekt v obliki potujoče razstave obsega prerez avtoričinega delovanja na področju ilustracij, filmskih, televizijskih in gledaliških lutk ter mask in plakatov, katere je Eka Vogelnik oblikovala med letoma 1985 in 1999. Prvič pa bodo v Miheličevi galeriji razstavljene karikaturne lutke svetovnih politikov in portretne lutke naših kulturnikov. Na otvoritvi bosta zapela in zaigrala Brina Vogelnik, glas in Luka Ropret, kitara. Razstava bo na ogled do 12. maja 2019. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 17. ure, v nedeljo od 14. do 17. ure. Ponedeljek zaprto.
Morda poznate vi? (7)

Morda poznate vi? (7)

Fototeka MNZS, 27. marec 2019 ― Nova sreda prinaša nove slike. Zelo smo vam hvaležni za dosedanji odziv in se veselimo novih informacij. Zanima nas, kdo so osebe na fotografijah in tudi kje so fotografije nastale. Če imate tudi kakšne informacije o ozadju nastanka fotografije, so tovrstne informacije tudi dobrodošle. V imenu celotnega kolektiva pa se vam zahvaljujemo že za vse do sedaj posredovane informacije, hvala! Vsi ki bi le-te...

27. marec – svetovni dan gledališča

Kamra.si, 27. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. marec  – svetovni dan gledališča Pobudo za razglasitev svetovnega dneva gledališča, ki ga obeležujemo 27. marca, je leta 1961 podal Mednarodni gledališki inštitut (ITI). Na svetovni dan gledališča obkroži svet mednarodna poslanica, ki jo v ta namen na povabilo ITI spiše izbrana gledališka ustvarjalka ali ustvarjalec. Prva poslanica je bila v svet poslana leta 1962, njen avtor je bil Jean Cocteau.Več  http://www.slogi.si/dogodki/27-marec-svetovni-dan-gledalisca/

27. marec 1713 - začetek tolminskega punta

Kamra.si, 27. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. marec 1713 - začetek tolminskega punta 27. marca se je zbralo 500 Tolmincev z namenom odhoda v Gorico in osvoboditve zaprtih kmetov. Namestnik deželnega glavarja Strassoldo jih je s četo konjenikov in mušketirjev prestregel v Solkanu pri pokopališču ter jih poskušal na lep način odvrniti od njihovih načrtov. Tolminci so zahtevali, naj jim najprej pokaže prijete rojake, nato pa se bodo pogajali. Takrat jih je namestnik napadel in ujel še petindvajset novih kmetov, ostale pa razgnal. Nastop kmetov je Bandla tako prestrašil, da se je umaknil iz mesta na goriški grad. Prihodnji dan so se kmetom pridružili še brambovci in tako je mušketirjem preostal samo še beg. Tolminci so se okrog poldneva zbrali na trgu, oboroženi z gorjačami, meči, sabljami, puškami, cepi in drugimi vrstami kmečkega orodja ter orožja. Grad je ostal odrezan od sveta, zato plemiči niso mogli priti do orožarne na gradu, kjer je bilo shranjeno orožje. Ostala so jim le še pogajanja, ki jih je v imenu Strassolda vodil mestni sodnik Brunetti. Najprej so zahtevali izpustitev vseh jetnikov, ko pa so se jim pridružili še drugi kmetje, so svoje zahteve še zaostrili. Zahtevali so popolno osvoboditev vseh davkov. Še isti dan so razdejali Bandelovo hišo in v strahu, da bodo razdejali še kakšno, jim je sodnik do večera izročili vse jetnike, pod pogojem da se takoj vrnejo v svoj kraj. Nekaj kmetov je ostalo v mestu, hkrati pa je tja prišlo še nekaj sto vojakov.
Es 303/1

Es 303/1

Fototeka MNZS, 26. marec 2019 ― #utrinki Na fotografiji: Prva glasbeno-zabavna televizijska oddaja Promenada na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani s prikazom vrvenja v središču Ljubljane od jutra do noči, pri Daj-damu, Nami in Narodni banki, november 1959. Režiral jo je France Jamnik, besedilo je napisal Janez Menart, nastopalo je okrog 160 ljudi: veliki zabavni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča, Operni balet, dramska RTV skupina, gledališki igralci, pevci in...

Začelo se je v celjski "Žabji vasi", 26. marca 1946

Kamra.si, 26. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...Začelo se je v celjski "Žabji vasi", 26. marca 1946 Ni še minilo leto od konca druge svetovne vojne, ko so se na začetku pomladi, štirje mladeniči: Marijan Nunčič, Norbert Drugovič - Puba, Vendi Videc in Avgust Lavrenčič domislili, da bi lahko imeli svoj čisto pravi orkester. Večina njih je bila doma na Skalni kleti, predelu Celja, ki so mu takrat v šali pravili Žabja vas. Kmalu se je ustanovnim članom pridružilo še osem glasbenikov in orkester z vmesno osemletno (1963-1971) prekinitvijo deluje vse do danes. Z orkestrom so sodelovali mnogi znani slovenski solisti zabavne glasbe, med njimi so bili: Majda Sepe, Marjana Deržaj, Oto Pestner, Alenka Pinterič, Stane Mancin, Ditka Haberl, Alenka Godec, Irena Vidic, Mia Žnidarič, Miha Alujevič, Kristina Jokić, Kristina Oberžan in drugi. Poseben pečat so Žabam dali njihovi dirigenti. Orkester je vodil od začetka v letu 1946 do leta 1947 in v letu 1971 ustanovni član Vendelin Videc. Za njim je dirigentsko palico prevzel leta 1948 Norbert Drugovič, mlajši in ga vodil do leta 1958. Po ponovnem nastopu Žab leta 1971 je vodenje celjskega big benda prevzel celjska glasbena legenda Edvard Goršič, ki ga je z nekajletno vmesno prekinitvijo vodil kar štirinajst let. Orkester je deloval še pod taktirko Franca Kapusa, Tomaža Grintala, Lojza Krajčana in Klemena Repeta. David Jarh ga je vodil od 2005 do 2011, ko je dirigentsko palico prevzel Roman Fonda. Celjane razveseljuje s promenadnimi in tradicionalnimi božičnimi koncerti. V več kot sedemdesetletnem obdobju delovanja so orkestru predsedovali: Milan Gorjanc, Marjan Nunčič, Janez Gril, dr. Danijel Petrovič in Roman Fonda. Več https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/biserna-zgodba-celjskega-plesnega-orkestra-zabe.html

26. marca 1944 je v Ljubljani umrl Anton Breznik, duhovnik, jezikoslovec in ravnatelj

Kamra.si, 26. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. marca 1944 je v Ljubljani umrl Anton Breznik, duhovnik, jezikoslovec in ravnatelj. Rodil se je 26. junija 1881 v Ihanu pri Domžalah. V svojem rojstnem kraju je šest let obiskoval ljudsko, v Ljubljani pa meščansko šolo in humanistično gimnazijo. Med njegovimi gimnazijskimi profesorji je bil Maks Pleteršnik, ki ga je učil grščino, neposredno po tem, ko je leta 1894 izdal znameniti Slovensko-nemški slovar. To delo je Breznik prebiral in ga dopolnjeval s svojimi opažanji. Vanj je vpisoval nove besede, ki jih je nabiral med ljudmi. Zapisal je nad 350 ljudskih pesmi iz Ihana. V gimnaziji se je pridružil projektu zbiranja slovenskih narodnih pesmi, ki ga je vodil Karel Štrekelj. Zbrane ljudske besede so dijaki objavljal v Domu in svetu pod naslovom Slovarski navržki. V tej reviji je ocenjeval in poročal o jezikoslovnih delih, podajal nabrano gradivo in začel samostojno posegati v jezikovna vprašanja s članki.

26. marca 1920 je v Mariboru umrl Avguštin Stegenšek, duhovnik, prvi slovenski umetnostni zgodovinar, filozof, konzervator in teolog

Kamra.si, 26. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. marca 1920 je v Mariboru umrl Avguštin Stegenšek, duhovnik, prvi slovenski umetnostni zgodovinar, filozof, konzervator in teolog. Rodil se je 7. julija 1875 v Tevčah nad Laškim.  Avguštin Stegenšek se je rodil v družini kočarja, kasneje mlinarja in tesarja Andreja Stegenška. O Stegenškovem otroštvu v Tevčah nad Laškim skorajda ni znanih virov. Starši so nadarjenega sina najprej poslali na gimnazijo v Celje (1887-1888), nato na dijaško semenišče v Mariboru, kjer je leta 1895 maturiral z odliko. Vpisal se je na mariborsko bogoslovje ter bil 25. julija 1898 posvečen v duhovnika, nato pa za kratek čas nameščen za kaplana in kateheta v Selnici ob Dravi. 15. februarja 1899 je kot semeniški duhovnik vstopil v III. red sv. Frančiška.

26. marca 1884 je v Trstu umrl Jovan Vesel (pravo ime Janez Vesel; psevdonim Koseski), slovenski pesnik, prevajalec in pravnik

Kamra.si, 26. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. marca 1884 je v Trstu umrl Jovan Vesel (pravo ime Janez Vesel; psevdonim Koseski), slovenski pesnik, prevajalec in pravnik. Rodil se je 12. septembra 1798 v Spodnjih Kosezah pri Moravčah. Rodil se je premožnemu kmetu Martinu in Mariji v Spodnjih Kosezah pri Moravčah. Šolal se je najprej v Ljubljani, kjer je obiskoval prva dva razreda normalke (1808-1810), sledila je 5-letna gimnazija v Celju (1811-1815). Nato se je vpisal na filozofijo v ljubljanskem liceju (1816-1818), potem pa na študij prava najprej na Dunaj (1818-1820) in nato v Gradec, kjer je 1823 študij končal. Služboval je kot konceptni praktikant na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, nato kot uslužbenec pri finančnem ravnateljstvu za Primorsko v Trstu, Tolminu in Gorici, kasneje pa je bil pri isti ustanovi finančni svetnik. Leta 1848 je bil nekaj časa predsednik tržaškega Slavjanskega zbora, ki je nastopal proti Italijanom. V Trstu se je poročil z Juliano Theresio Thomann, hčerko tamkajšnjega veletrgovca, s katero sta imela sedem otrok. Eden od njegovih vnukov je bil Julius Kugy, slovenski alpinist in pisatelj. Leta 1852 je Koseski zaradi neuspele operacije tura na licu tako zbolel, da so mu otrpnili udi, zato se je upokojil. Leta 1869 je postal častni član Slovenske matice, ki je leto kasneje je izdala knjigo Razne dela pesniške in igrokazne. Več https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Vesel Priporočamo tudi: - http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi778833/  

26. marca 1838 se je vasi Brod pri Bohinjski Bistrici rodil Janez Mencinger, pisatelj, pesnik, prevajalec in odvetnik

Kamra.si, 26. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. marca 1838 se je vasi Brod pri Bohinjski Bistrici rodil Janez Mencinger, pisatelj, pesnik, prevajalec in odvetnik. Umrl je 12. aprila 1912 v Krškem. Šolal se je v Bohinjski Bistrici (ljudska šola), v Ljubljani (gimnazija, do 5. r. je bil gojenec Alojzijevišča), na Dunaju (študij klasične filologije, kasneje prava, 1858-1862), v Gradcu (zadnji semester prava, doktorat 1864). V Brežicah je bil odvetniški pripravnik v pisarni dr. Radoslava Razlaga (1862-1871), v Kranju samostojni odvetnik (1871-1882), po smrti nekdanjeg sodelavca pri dr. Razlagu, dr. Karla Kocelija, je prevzel njegovo odvetniško pisarno v Krškem. Iz Krškega je bila tudi njegova žena Marija, roj. Barbo (poroka 1872). Imela sta veliko posestvo na Trški Gori pri Krškem. Politično je pripadal narodnemu liberalnemu taboru, vendar se je političnega življenja na širši ravni izogibal. 7. 1. 1866 je bil med ustanovitelji slovenske čitalnice v Sevnici, član občinske uprave v Kranju (1879-1882) in Krškem (1894-1896), kjer je bil tudi član Okrajnega šolskega sveta in krajevni šolski nadzornik, namestnik načelnika podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, aktivni član Bralnega društva, soustanovitelj Odbora za olepšanje mesta (1894). Bil je tudi član Deželne komisije proti trtni uši.

'Lepa stara gospa' - hommage knjižnici ob njeni 70-letnici

Kamra.si, 25. marec 2019 ― Do 26. aprila 2019 je v razstavišču knjižnice na ogled razstava, ki na prav poseben način govori o poslanstvu Koroške osrednje knjižnice. Razstava kolažev na platnu predstavlja oseben pogled avtorice Zlatke Strgar na vlogo Koroške osrednje knjižnice ter izpostavlja nekatere detajle kot ključne gradnike njene vloge v prostoru in duhu časa. Zlatka Strgar, novinarka in nekdanja viška knjižničarka strokovne knjižnice Železarne Ravne, je ob prazničnem letu Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika kot hommage knjižnici pripravila minimalistično zasnovano razstavo, ki kot ilustrativna zgodba skuša obiskovalce spomniti na dragocenosti in skrivnosti grajskih soban. Podobe, ki jih beremo, poleg dopisanih sporočil odpirajo vedno nove plasti. Branje med vrsticami pa slutnjo drobne, a velike zgodbe.
Boris Pahor – pričevanja

Boris Pahor – pričevanja

Fototeka MNZS, 25. marec 2019 ― Boris Pahor je med najpomembnejšimi slovenskimi pisatelji, za Dragom Jančarjem tudi med najbolj prevajanimi, Prešernov nagrajenec, prejemnik najvišjega francoskega državnega priznanja Red legije časti, prejemnik najvišjega avstrijskega priznanja tujcem Častni križ za znanost in umetnost, prvi slovenski častni meščan Trsta in nominiranec za Nobelovo nagrado. V častitljivem stotem letu starosti je nastal video posnetek pričevanja, ki je izraz pisateljeve izkušnje italijanskega vojaka, interniranca v...

25. marca 1845 se je v Krašnji rodil Josip Podmilšak, imenovan tudi Andrejčkov Jože, slovenski pisatelj.

Kamra.si, 25. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. marca 1845 se je v Krašnji rodil Josip Podmilšak, imenovan tudi Andrejčkov Jože, slovenski pisatelj. Umrl je  24. decembra 1874 v Ljubljani. Po domači šoli, ki jo je oskrboval župnik Jurij Varl, je Jože ostal doma, šele ko je Varl obljubil svojo podporo, so dečka poslali v Lj.; 1859/60 je pod Martinom Ivanetičem dovršil 4. razr. normalke in 1860 stopil v gimn. Ker ga niso sprejeli v Alojzijevišče, se je preživljal z instrukcijami. Začetki slov. političnega življenja so močno vplivali na precej starega gimnazijca; v 4. šoli je začel pisati za Tomšičevo Torbico in A. Janežiča; učil se je tudi češčine in poljščine, a manj uspešen je bil njegov šolski napredek: v 1. poll. 7. šole 1867 je padel v grščini in naravoslovju, in ker je neopravičeno izostajal, je imel slab red tudi v vedenju. Že je hotel šolo obesiti na klin, A. Janežič pa ga je pregovoril, da je sklenil dovršiti gimnazijo (prim. pismo 17. 2. 1867, LZ 1884, 602).   

25. marca 1906 se je v kraju Brunshaupten/Kühlungsborn (Nemčija) rodila Thea Schreiber Gamelin

Kamra.si, 25. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. marca 1906 se je v kraju Brunshaupten/Kühlungsborn (Nemčija) rodila Thea Schreiber Gamelin.  Umrla je 26. maja 1988 v Celju.  Rodila se je v družini protestantskega pastorja v Brunshauptnu, ki so ga nacisti l. 1938 preimenovali v Kühlungsborn. Po končani privatni šoli je kolebala med študijem germanistike, medicine in slikarstva, odločila se je za študij slikarstva. Študirala je na kraljevi umetniški akademiji v Stockholmu in bivala najprej pri daljni očetovi sorodnici, grofici Dagmar Sparre, nato pa jo je sprejela v svoj krog kiparka in slikarka, grofica Ellen Roosval. Med študijem je opravila študijsko potovanje po Italiji. Kot pravi v svoji knjigi Dvoje življenj - en cilj je l. 1931 po radiu slišala za knjigo Einsame Weltreise  Alme M. Karlin in se tako navdušila nad popotnico iz Celja, da je z njo navezala najprej pismene stike, potem pa jo je v letih 1931-1934 trikrat obiskala v Celju. Za stalno se je preselila  k Almi l. 1934 in kot jugoslovanska državljanka ostala v Celju vse do svoje smrti. Za časa Alminega življenja je Thea opravljala vlogo Almine tajnice, lektorice, korespondentke, ilustrirala je nekaj njenih knjig ter vodila gospodinjstvo.

25. marca 1756 je v Mariboru umrl Jožef Straub, baročni kipar

Kamra.si, 25. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. marca 1756 je v Mariboru umrl Jožef Straub, baročni kipar.  Rodil se je 17. marca 1712 v kraju Wiesensteig (Nemčija). Straub izhaja iz pomembne srednjeevropske kiparske družine. Po začetnem šolanju v očetovi delavnici v Wiesensteigu je verjetno nadaljeval delo pri bratu Filipu Jakobu v Gradcu. Na Slovenskem se prvič omenja 1736, ko je delal kot pomočnik ljubljanskega kiparja Henrika Löhra, s katerim pa se je razšel, ker je ustvarjal na svojo roko. Leta 1743 se je kot avtor Kužnega znamenja prvič pojavil v Mariboru. Tu se je leta 1746 poročil z Marijo Jožefo Cowalter. Po Straubovi smrti je kiparsko delavnico prevzel njegov pomočnik Jožef Holzinger.  Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jožef_Straub  Priporočamo tudi: - https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/1700-1800/jozef-straub?tab=collections&authorId=3316 - https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi617719/
še novic