1. maja 1698 se je Benetkah rodil Francesco Robba, italijanski kipar

Kamra.si, 1. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. maja 1698 se je Benetkah rodil  Francesco Robba, italijanski kipar. Umrl je 24. januarja 1757 v Zagrebu.  Robba je večji del svojega življenja preživel v Ljubljani. Prvič je dokumentiran leta 1722, ko se je poročil s Terezijo, hčerko ljubljanskega kamnoseka Luke Misleja, najbrž pa je Robba prišel v Ljubljano že prej. Leta 1727, po tastovi smrti je v Ljubljani prevzel kamnoseško delavnico. Kaj kmalu je delal že dela na pomembnih sakralnih objektih, kot sta ljubljanska in zagrebška stolnica in postavil je osrednja mestna spomenika v Celovcu (sv. Janez Nepomuk) in Ljubljani: Spomenik sv. Trojice, Narcisov vodnjak, kip sv. Janeza Nepomuka na fasadi cerkve sv. Florjana v Ljubljani (1727) ter najbolj znano delo - Vodnjak treh kranjskih rek (bolj pogosto je uporabljeno ime Robbov vodnjak). Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Francesco_Robba Priporočamo tudi: https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Francesco_Robba

1. maja 1963 je v Ljubljani umrl Anton Sovre, slovenski filolog in prevajalec

Kamra.si, 1. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. maja 1963 je v Ljubljani umrl Anton Sovre, slovenski filolog in prevajalec. Rodil se je 4. decembra 1885 v Šavni peči.  Rodil se je kot drugi otrok železničarskega čuvaja. Osnovno šolo je obiskoval najprej v Zidanem Mostu in nato v Krškem, kamor so se preselili zaradi invalidske upokojitve očeta. Gimnazijo je obiskoval v Celju in Ljubljani. Po maturi (1906) je odslužil enoletni vojaški rok in se vpisal na dunajsko univerzo, kjer je študiral klasično filologijo. Študij je nadaljeval na graški univerzi, kjer je leta 1912 opravil delni izpit in nato nastopil službo kot suplent na gimnazijah v Ljubljani in Gorici. Državni strokovni izpit je opravil v Ljubljani 11 let kasneje.

30. aprila 1993 je v Gorici umrla Ljubka Šorli, slovenska pesnica

Kamra.si, 30. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. aprila 1993 je v Gorici umrla Ljubka Šorli, slovenska pesnica. Rodila se je 19. februarja 1910 v  Tolminu.  Ljubka Šorli je obiskovala osnovno šolo v Tolminu, pa tudi v Jesenicah, kamor so se z družino zatekli med prvo svetovno vojno. Med leti 1920 in 1923 je v Tolminu končala meščansko šolo. Močno si je želela postati učiteljica, a so jo razmere v družini (oče je umrl leta 1925) prisilile, da je šla na trgovsko šolo in se po zaključnih izpitih zaposlila v materini trgovini. Odraščala je med narodno in kulturno zavednimi ljudmi ter sodelovala v kulturnih prosvetnih organizacijah.

30. april, "dan" Gančkega majoša

Kamra.si, 30. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. aprila v Gančanih v Prekmurju od leta 1919 pripravljajo majoš (mlaj) Gančki majoš je šega, ki jo s pomočjo vaščanov vsako leto 30. aprila izvedejo fantje in dekleta iz Gančanov, ki v tekočem letu dopolnijo 18 let, katere domačini imenujejo lejtniki. Po vasi nosijo smrekov vrh okrašen s papirnatimi rožami, katerega pritrdijo na mlaj, ter ga postavijo v vasi. Prvič so mlaj v Gančanih leta 1919 postavili fantje v zahvalo Mariji za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne. Isti fantje so ga postavljali še nekaj časa, potem pa so začeli mlaj postavljati naborniki oziroma osemnajstletniki. Dekleta so skrbela za okrasje vrha. Prvotno je bilo okrasje iz živih rož, papirnati so bili le trakovi, danes je vse okrasje iz krep papirja. Na mlaj so obešali tudi kravji nagobčnik z mesom ali žganjem; tisti, ki je splezal na deblo in dosegel vsebino nagobčnika, je bil 'vaški junak'. Plezanja na deblo danes ni več. V času socializma so 'majoš' postavljali pod pretvezo praznovanja 1. maja kot delavskega praznika.
Edi Šelhaus. Retrospektiva

Edi Šelhaus. Retrospektiva

Fototeka MNZS, 30. april 2019 ― #razstava Na ogled ponujamo nekaj fotografij, ki bodo na ogled na prihajajoči razstavi. Razstava bo otvorjena 18. maja 2019. Ko je Edi Šelhaus leta 1944 postal član partizanske foto sekcije SNOS, se je najprej napotil proti krajem ob reki Kolpi. Kot se je spominjal, se je tja odpravil zato, ker v foto sekciji še niso imeli fotografij iz tistih krajev. Tu je med drugim...

30. aprila, ob svetovnem dnevu jazza

Kamra.si, 30. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. aprila, ob svetovnem dnevu jazza Leta 2011 je Unesco na pobudo legendarnega jazz skladatelja in pianista Herbieja Hancocka na generalni skupščini določil 30. april za mednarodni dan jazza. S tem so želeli opozoriti na jazz kot izobraževalno sredstvo, močan element širjenja miru, dialoga in strpnosti. Leto za tem je tega v svoj koledar dodala tudi Generalna skupščina Združenih narodov. Jazz je sinonim za dialog, spoštovanje človekovih pravic, enakost med spoloma, svobodo in izraznost za vse družbene sloje brez rasnih, verskih ali ekonomskih razlik. Na spodni povezavi priporočamo ogled vsebin o jazzu, objavljenih na portalu Kamra: https://www.kamra.si/iskanje.html?searchword=jazz

29. april, svetovni dan plesa

Kamra.si, 29. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ... 29. april je od leta 1982, ko je Mednarodni gledališki inštitut pri Unescu sprejel pobudo slovenske plesne, baletne legende dr. Henrika Neubauerja, svetovni dan plesa. Tako je v spomin na francoskega baletnega reformatorja Jeana Georgesa Noverra, ki se je rodil na današnji dan leta 1727, vsako leto dan, ko se po vsem svetu več govori o plesu, pa tudi več pleše, saj povsod pripravljajo tudi posebne plesne prireditve. Na spodni povezavi priporočamo ogled vsebin o plesu, objavljenih na portalu Kamra: https://www.kamra.si/iskanje.html?searchword=ples+

29. aprila 1865 se je rodil Maks Fabiani, arhitekt in urbanist

Kamra.si, 29. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. aprila 1865 se je rodil Maks Fabiani, arhitekt in urbanist. Umrl je 12. avgusta 1962.  Maks Fabiani se je rodil v Kobdilju pri Štanjelu kot dvanajsti od štirinajstih otrok posestnika Antona Fabianija in tržaške plemkinje nemškega rodu Charlotte von Kofler. Osnovno šolo je obiskoval v Štanjelu, v posebni stavbi očetove domačije, realko pa v Ljubljani.

29. aprila 1847 je umrl Valentin Stanič, duhovnik, alpinist, pesnik ...

Kamra.si, 29. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. aprila 1847 je umrl Valentin Stanič, duhovnik, alpinist, pesnik, pisatelj, prevajalec, učitelj, vzgojitelj in kulturni delavec. Rodil se je 12. februarja 1774.  Valentin Stanič se je rodil očetu Andreju, kmetu, in materi Mariji Ipavec. Imel je enega brata in štiri sestre. Sprva se je zasebno šolal v Kanalu, dva razreda osnovne šole je opravil v Trbižu in nadaljeval v Celovcu do drugega letnika gimnazije. Gimnazijo in študij (filozofija in bogoslovje) je končal v Salzburgu. Deloma se je sam vzdrževal tako, da je poučeval v plemiški družini.

29. aprila 1919 je umrl Srečko Puncer, borec za severno mejo

Kamra.si, 29. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. aprila 1919 (Vovbre na Koroškem, Avstrija) je umrl Srečko Puncer (uradno Feliks Puncer), borec za severno mejo. Rodil se je 6. maja 1895 v Loki pri Zidanem Mostu.  Oče in mati Srečka (Feliksa) Puncerja sta bila Savinjčana, vendar je družina sprva živela v Loki pri Zidanem Mostu, kjer je imela mati v najemu gostilno. Leta 1904, ko je bil Srečko v 3. razredu, so se preselili v Braslovče, kjer so starši imeli v lasti hišo. Po končani osnovni šoli in nižji gimnaziji je na takratni nemški gimnaziji v Celju maturiral leta 1916. Že pred izbruhom vojne je postal aktiven simpatizer preporodovcev, saj je že v času balkanske vojne organiziral Jugoslovansko dijaško organizacijo in vodil narodno radikalno usmerjeno dijaštvo, ki je v okviru literarnega krožka Kondor izdajalo glasilo Savinja. Zaradi proslovanske in proslovenske usmerjenosti je zgodaj postal politično sumljiv in pod nadzorom, zato so ga kmalu po maturi poklicali k vojakom.Takoj po končani vojni se je priključil Malgajevim borcem za severno mejo in med drugim v Velikovcu urejal tednik Jugoslovanski Korotan.   29. 4. 1919. leta je pri Vovbrah v boju s pripadniki »avstrijskega hajmatdinsta« padel in z vsemi častmi so ga pokopali v Braslovčah.   Vir: http://www.celjskozasavski.si/ Biografsko geslo je pripravil Branko Goropevšek in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.

29. aprila 1896 se je rodil Jakob Šolar, jezikoslovec, prevajalec ...

Kamra.si, 29. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. aprila 1896 se je rodil Jakob Šolar, jezikoslovec, prevajalec ... Umrl je 22. junija 1968.  Med leti 1902-04 je obiskoval osnovno šolo v Dražgošah, leta 1905 v Škofji Loki, med leti 1905-07 pa v Ljubljani v Marijanišču. V letih 1907-08 je klasično gimnazijo obiskoval na drugi državni gimnaziji v Ljubljani, med leti 1908-15 pa na prvi državni gimnaziji v Ljubljani. Maturiral je leta 1915 z odliko. Med leti 1915-19 je študiral bogoslovje v Ljubljani. Ordiniran je bil leta 1918.

29. aprila 1365 je Metlika dobila mestne pravice

Kamra.si, 28. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. aprila 1365 je Metlika dobila mestne praviceOzemlje na robu Bele krajine, kjer stoji današnja Metlika, je bilo poseljeno že v prazgodovini in antiki. Prvotno naselje je nastalo pri današnjih Rosalnicah (vas pri Metliki), pozneje pa se je premaknilo pod metliški grad. Takrat imenovani Novi trg je mestne pravice dobil že pred letom 1335 od goriško-tirolskega grofa Henrika II, vendar ta listina o podelitvi mestnih pravic ni ohranjena. Leta 1365 je mestne pravice Metliki potrdil goriško-tirolski grof Albreht IV. K tako zgodnji pridobitvi teh pravic so pripomogli tudi turki, ki so leta 1408 prvič napadli Metliko, s tem pa tudi današnje ozemlje Slovenije in Sveto rimsko cesarstvo. V naslednjih 170 letih so jo izropali in požgali še 17-krat.    

28. aprila 1954 je umrl Anton Codelli, izumitelj, veleposestnik, plemič in politik

Kamra.si, 28. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. aprila 1954 je umrl Anton Codelli, izumitelj, veleposestnik, plemič in politik. Rodil se je 22. marca 1875. Izumiteljevo polno ime je Anton III. Codelli. Rodil se je leta 1875 v Neaplju, kjer sta bila starša, oče Karel in mama Rozalija, na klimatskem okrevanju. Gimnazijo je obiskoval na Dunaju v Terezianumu, zavodu za plemiške otroke, kjer je spoznal grofico Ano Krane, ki ga je navdušila za mecenstvo. Po srednješolski maturi je po vzoru očeta stopil v vojno mornarico. Veliko je potoval (Indija, Japonska, Kitajska) in se naučil nekaj tujih jezikov. Iz zdravstvenih razlogov je leta 1897 izstopil iz mornarice in pričel študirati pravo, a ga je kmalu opustil. Iz zanimanja in vedoželjnosti se je kot samouk raje posvetil študiju elektrotehnike in strojništva. Od svojega starega očeta Karla I. je podedoval graščino Turn. Leta 1906 je opravil šestmesečni strokovni tečaj pri elektropodjetju Telefunken v Berlinu.

28. aprila 1909 se je rodil Vilko Novak, etnolog, slavist, literarni zgodovinar, urednik in prevajalec

Kamra.si, 28. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. aprila 1909 se je v Beltincih rodil Vilko Novak, etnolog, slavist, literarni zgodovinar, urednik in prevajalec.  Umrl je 8. oktobra 2003 v Ljubljani.  Otroška in mladostna leta je preživel pri svojem stricu, župniku Ivanu Baši, v Bogojini in tam obiskoval tudi osnovno ljudsko šolo. Nadaljeval je na realni gimnaziji v Murski Soboti (1920 - 1926) in v Ljubljani (1926 - 1928), kjer je tudi maturiral. Zatem se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer slavistika in leta 1933 diplomiral. Po diplomi je kot srednješolski profesor nastopil svojo prvo službo v Mariboru, kjer je ostal do leta 1937. V to obdobje segajo tudi začetki njegovega raziskovalnega dela, ki so bili vezani predvsem na slovstveno zgodovino, hkrati pa se je ob tem vse pogosteje srečeval z vprašanji ljudske kulture. Zatem je v letih 1937 in 1938 deloval na soboški gimnaziji, med leti 1938 in 1941 pa v Kranju. Ob ustanovitvi oddelka za etnologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1940 je začel etnologijo tudi študirati in jo končal z diplomo leta 1946. Vmes, leta 1944, pa je v Budimpešti doktoriral še iz literature (Štefan Küzmič, prekmurski prevajalec Biblije). Ob izbruhu druge svetovne vojne se je vrnil na gimnazijo v Mursko Soboto, leta 1942 pa je odšel v Sento v Bački, kjer je ostal do konca vojne. Nato se je kot srednješolski profesor vrnil v Mursko Soboto, leta 1946 znova odšel v Kranj, naslednje leto pa v Ljubljano. Leta 1948 je po zagovoru doktorata (Ljudska prehrana v Prekmurju) nastopil mesto asistenta na oddelku za etnologijo, leta 1955 bil izvoljen za docenta, leta 1957 pa je prevzel vodstvo oddelka. Leta 1965 je bil izvoljen za izrednega in leta 1972 še za rednega profesorja. Predaval je narodno etnologijo (slovansko in južnoslovansko), občo etnologijo in etnologijo Evrope. Tudi po upokojitvi leta 1975 je še nekaj let predaval.
še novic