Kamra.si, 5. maj 2019 ― Občina Šentjur letos posebej slovesno obeležuje 100-letnico smrti rojaka, borca za severno mejo, Franja Malgaja. Program je pripravila posebna delovna skupina, v naslednjih dneh pa se obeta pestro dogajanje, z osrednjo akademijo KOROŠKI DAN v nedeljo zvečer v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur. Prijazno vabljeni na vse prireditve:  Nedelja, 5. maja 2019,  ob 19. uri, Ipavčev kulturni center Šentjur       KOROŠKI DAN – osrednja akademija ob začetku Malgajevega leta s slavnostnim govornikom dr. Feliksom J. Bistrom. Nastopila bosta Mešani in Mladinski pevski zbor Danica, ki delujeta v okviru Slovenskega prosvetnega društva iz Šentprimoža.         Org.: Knjižnica Šentjur v sodelovanju z JSKD OI Šentjur            Ponedeljek, 6. maja 2019, ob 11. uri, Pokopališče Šentjur POLAGANJE VENCA NA GROBU S KOMEMORACIJO – v kulturnem programu sodelujejo učenci Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur.                                        Org.: Domoljubno društvo Franjo Malgaj Šentjur in Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur       Ponedeljek, 6. maja 2019, ob 18. uri, Galerija Zgornji trg Šentjur          OTVORITEV RAZSTAVE FRANJO MALGAJ – v kulturnem programu sodeluje Ženski pevski zbor Skladateljev Ipavcev Šentjur.                                         Org.: Občina Šentjur v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje                          Četrtek, 9. maja 2019, ob 9. uri, Dvorana v II. nadstropju Občine Šentjur PREDSTAVITEV STRIPA FRANJO MALGAJ avtorjev Gašperja Krajnca in Marijana Pušavca.                               Org.: RAK – OE Ljudska univerza Šentjur          Sobota, 11. maja 2019, ob 9. uri, OŠ Hruševec Šentjur MEDGENERACIJSKI POHOD PO POTI ROJAKA FRANJA MALGAJA V ŠENTJURJU – začetek pohoda pri OŠ Hruševec Šentjur, mimo njegove rojstne hiše, do Muzeja južne železnice, v Zgornji trg, zaključek pohoda na Mestnem trgu pri njegovem spomeniku.                 Org.: RAK  - TIC Šentjur                              Julija 2019, ograja Športnega parka Šentjur FILATELISTIČNA R

Kamra.si, 5. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. maj 1318 - prva listina z omembo  mozirskih trških pravicah V datumu listine je zapisano: "Listina je izdana v Mozirju trgu" (Der Prif ist geben datz Prauperch in dem Marchet).  Mozirje je bil trg še pred letom 1318, ko se navaja kot "marchet Prausperch". Ta navedba je v listini z dne 5. maja 1318, s katero je Rudolf z ženo podaril samostanu v Mekinju štiri kmetije kot doto hčerki, ki je odšla v ta samostan. Listina, ki jo hranijo v Arhivu Republike Slovenije, je bila izdana v trgu Mozirju v prisotnosti prič: opata Leopolda iz Gornjega grada, župnika Konrada iz Braslovč, župnika Valteija iz Črne, Hartnida iz Mozirja in Nikolaja iz Vrbovca.    

Kamra.si, 5. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. maj 1318 - prva listina z omembo  mozirskih trških pravic V datumu listine je zapisano: "Listina je izdana v Mozirju trgu" (Der Prif ist geben datz Prauperch in dem Marchet).  Mozirje je bil trg še pred letom 1318, ko se navaja kot "marchet Prausperch". Ta navedba je v listini z dne 5. maja 1318, s katero je Rudolf z ženo podaril samostanu v Mekinju štiri kmetije kot doto hčerki, ki je odšla v ta samostan. Listina, ki jo hranijo v Arhivu Republike Slovenije, je bila izdana v trgu Mozirju v prisotnosti prič: opata Leopolda iz Gornjega grada, župnika Konrada iz Braslovč, župnika Valteija iz Črne, Hartnida iz Mozirja in Nikolaja iz Vrbovca.    

Kamra.si, 4. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. maja 1821 je umrl Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I. Rodil se je 15. avgusta 1769. Napoleon Bonaparte je bil sin uradnika plemiškega rodu na Korziki (v sporu s francosko oblastjo). Znotraj družine so govorili samo korziško. Že od rane mladosti se je šolal na kadetski šoli v Briennu, zatem pa na Francoski vojaški akademiji. Napoléon je bil karizmatični vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom Napoléon I le Grand (Napoleon I »Veliki«). Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini Zahodne in Srednje Evrope. Napoléon je imenoval mnogo članov družine Bonaparte za monarhe, vendar v glavnem niso preživeli njegovega padca s prestola. Napoléon je veljal za enega tako imenovanih »razsvetljenih monarhov«.  

Kamra.si, 4. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. maja je v Ljubljani umrl Josip Broz Tito. Rodil se je 7. maja 1892 v Kumrovcu.  Josip Broz - Tito se je rodil v Kumrovcu na Hrvaškem, kot sedmi otrok v družini Franja in Marije roj. Javoršek. Mati je bila po rodu Slovenka. Osnovno šolo je obiskoval v Podsredi in Kumrovcu. V letih 1907–1910 je bil ključavničarski vajenec v Sisku. Kot ključavničar je v letih 1910–1911 delal v Zagrebu, kjer je postal član Socialnodemokratske stranke (hr). Kasneje se je zaposlil tudi v strojnih livarnah in tovarnah v Ljubljani. Od avgusta 1911 do aprila 1912 je delal v tovarni kovinskih izdelkov v Kamniku (današnji Titan), ki je imela takrat okrog 150 delavcev. V času bivanja v Kamniku je stanoval v Beštrovi hiši v današnji Kovinarski ulici št. 20. V Kamniku je sodeloval v sindikatu in vstopil v telovadno društvo Sokol. Po nepričakovanem stečaju tovarne je, po priporočilu poslovodje, skupaj s še okrog 50 kamniškimi delavci zaposlitev iskal na Češkem. Do leta 1913 je delal v raznih podjetjih na Češkem, v Avstriji in Nemčiji. Od jeseni 1913 je služil vojaški rok na Dunaju in v Zagrebu, kjer je leta 1914 zaključil podčastniško šolo s činom vodnika.

Kamra.si, 3. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. maja 1930 je na Vrhniki umrl Simon Ogrin, slovenski slikar. Rodil se je 6. oktobra 1851 na Stari Vrhniki.  Slikar Simon Ogrin se je rodil krojaču Luki Ogrinu in Mariji Skubelj, kot prvi otrok v osemčlanski družini. Kot otrok je zgodaj začel pomagati pri kmečkih opravilih, zato je bil slabo izobražen. Že zgodaj se je navduševal nad kipci v cerkvah, ki jih je želel tudi izdelovati. S šestnajstimi leti ga je mati odpeljala v Ljubljano v uk k podobarju Avguštinu Götzlu, kjer je za čas izobraževanja tudi stanoval. V Ljubljani je od leta 1867 do 1870 obiskoval tudi nedeljsko šolo in obrtno šolo.

Kamra.si, 3. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. maja 1881 je v Ljubljani umrl Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar. Rodil se je 4. marca 1844 na Muljavi.  V otroštvu je poslušal zgodbe svojega deda, ki ga je navdušil za literaturo. Po končani osnovni šoli v Višnji Gori je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer se je seznanjal z domačo in tujo literaturo. Pri sedemnajstih letih je objavil svojo prvo pripovedko (Pripovedka o beli kači, 1861). Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo. Študija zaradi pomanjkanja denarja ni dokončal. Leta 1868 je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. 9. avgusta 1868 je sodeloval na prvem taboru v Ljutomeru.[1] Istega leta je dobil službo pomočnika glavnega urednika pri časniku Slovenski narod v Mariboru, štiri leta kasneje pa je postal njegov glavni urednik in se preselil v Ljubljano. Tu je postal ob Franu Levstiku osrednja oseba v slovenskem političnem in kulturnem življenju. Po dveh letih zdravljenja jetike je umrl v Ljubljani.

Kamra.si, 2. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. maja 1903 je v Ljubljani umrl Simon Rutar, slovenski zgodovinar, geograf in arheolog. Rodil se je 12. oktobra 1851 v Krnu. Maturiral je na goriški gimnaziji in se je po odsluženem enoletnem vojaškem roku (1872/73) vpisal na graško univerzo na študij zgodovine in geografije. Postal je eden prvih slovenskih univerzitetno šolanih zgodovinarjev. Po koncu študija je služboval na srednjih šolah in nato v muzejih v Splitu in v Ljubljani. Bil je ploden pisec in je napisal vrsto del o zgodovini in arheologiji, velja tudi za začetnika slovenske arheološke terminologije. Med drugim je napisal obsežno Zgodovino Tolminskega. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Simon_Rutar

Kamra.si, 2. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. maja 1721 se je v Ljubljani rodil  Peter Pavel Glavar, duhovnik, gospodarstvenik in mecen. Umrl je 24. januarja 1784 na gradu Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem.  Peter Pavel Glavar je bil rojen kot nezakonski sin komendatorja barona Petra Jakoba Testaferrate z Malte. Njegov oče je leta 1698 dobil v užitek komendo pri sv. Petru na Kranjskem, kjer je spoznal lepo domačinko in rodil se je zelo bister fant. Fant se je odločil da bo postal duhovnik. Najprej je živel pri družini Basaj v Vopovljah kot rejenec, nato pa je odšel v jezuitsko šolo v Ljubljani in jo z odliko končal, nadaljeval je študij v Gradcu, kjer je dosegel naslov magistra bogoslovja in modroslovja. Papeža je moral prositi za odvezo od nezakonskega rojstva, katero je dobil po posredovanju Testaferrata leta 1743. Leto dni kasneje ga je senjski škof Benzoni na Reki posvetil v duhovnika.  

Kamra.si, 2. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. maja 1852 se je v Mestinju (Šmarje pri Jelšah) rodil Jakob Sket, slovenski pisatelj, pedagog in urednik. Umrl je 11. aprila 1912 v Trnji vasi pri Celovcu. Sket je v Gradcu študiral slovenščino, nemščino in klasično filologijo ter prav tam 1878 tudi doktoriral. Po doktoratu se je zaposlil na celovški gimnaziji, kjer je ostal do upokojitve leta 1908. Po njegovi zaslugi je za slovenske dijake postala slovenščina maturitetni predmet. Sket je nadaljeval delo A. Janežiča, sestavljal šolska berila in slovnice za vse razredne stopnje. Predelal je Janežičevo Slovensko slovnico, ki je v petih izdajah izšla od leta 1889 do 1911, in sestavil dve slovenski vadnici za Nemce ter slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček. Od leta 1881 do 1886 je bil urednik časopisa Kres, od 1889 do 1906 pa Mohorjeve družbe v Celovcu, od 1911 tudi njen ravnatelj.