Kamra.si, 8. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. maja 1914 se je v Dolu pri Ljubljani rodil Janko Moder  slovenski prevajalec, urednik in publicist. Umrl je 20. oktobra 2006. Janko Moder je pravil o sebi, da je otrok prve svetovne vojne: rodil se je namreč 8. maja 1914 v Dolu pri Ljubljani. Ob izbruhu prve svetovne vojne je moral oče na fronto. Mati se je preživljala s slamnikarstvom. Ko se je oče po vojni vrnil domov, je bil za štiriletnega Janka tujec. V naslednjih letih je dobil štiri brate in dve sestri. Oče, po poklicu mizar, je po vojni želel ustvariti strojno mizarstvo in v ta namen je z bratom postavil hidroelektrarno. Šolsko modrost, ki mu je bila nekam tuja, je Janko začel nabirati v ljudski šoli v Dolu, potem so ga poslali v Ljubljano, kjer je kot gojenec Marijanišča v enem šolskem letu naredil tri razrede.  

Kamra.si, 7. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. maja 1929 je bila v ljubljanski operi premierno uprizorjena Kogojeva opera Črne maske Črne maske so opera v dveh dejanjih (petih slikah) slovenskega komponista Marija Kogoja. Libreto je po istoimenskem besedilu ruskega pisatelja Leonida Andrejeva in slovenskem prevodu Josipa Vidmarja napisal skladatelj (večinoma je uglasbil Vidmarjev prevod).Sprva se je vodstvo ljubljanske Drame (ravnatelj Pavel Golia in dramaturg Oton Župančič) odločilo na svojem odru uprizoriti Andrejevo dramo. Zato je pri Kogoju, ki je bil tedaj tam korepetitor, naročilo scensko glasbo. Do uprizoritve pa nikoli ni prišlo. Kogoja je besedilo navdušilo, zato ga je v celoti uglasbil in napisal opero.Delo je nastajalo v letih od 1924 do 1927. Krstna predstava je bila 7. maja 1929 v ljubljanski Operi. Za to priložnost je skladatelj z dirigentom predstave Mirkom Poličem sodeloval pri krajšanju opere, nekatera izpuščena mesta pa je dokomponiral in povezal.Vlogo vojvode Lorenza je interpetiral baritonist Robert Primožič, donna Francesca je bila sopranistka Vilma Thierry.Opero so v Ljubljani izvedli leta 1957 in 1990, v Mariboru pa leta 2012. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/  

Kamra.si, 6. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. maja 1893 se je v Ljubljani rodil Srečko Brodar, slovenski naravoslovec, arheolog, geolog in paleontolog. Umrl je 27. aprila 1987 v Ljubljani.  Brodar je bil rejenec železničarskega ključavničarja, po končanih štirih razredih ljudske šole na Ledini v Ljubljani vpisan v prvi razred slovenske gimnazije na Beethovnovi ulici v Ljubljani, kjer je leta 1911 maturiral. Naravoslovje je študiral na Dunaju in v Zagrebu, diplomiral leta 1920. Tik pred koncem študija se je začela 1. svetovna vojna in moral je med vojake. Poslan je bil na Doberdob, pozneje hudo ranjen v komolec, kar je zanj pomenilo konec vojne in spet se je lahko posvetil študiju. Leta 1939 je doktoriral iz geologije in paleontologije na Univerzi v Ljubljani. Sprva tri leta suplent na Poljanski gimnaziji v Ljubljani, od 1921 do 1939 deloval kot profesor naravoslovja na celjski gimnaziji, do 1946, nato je predaval na Univerzi v Ljubljani kot izredni, od 1951 kot redni profesor za kvartarologijo na geološkem oddelku naravoslovne fakultete do upokojitve 1964, obenem pa tudi na arheološkem odelku FF do leta 1969. V SAZU je bil izvoljen kot dopisni član 1949, redni član slovenske akademije je postal 1953 in dopisni član JAZU 1975. 1969 je bil imenovan za častnega doktorja, 1978 za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Za svoje delo je prejel nagrado AVNOJ (1974), Kidričevo nagrado (1974) in dvakrat Prešernovo nagrado (1949 za pomembne rezultate odkopavanj paleolitičnih najdišč in 1960 za delo Črni Kal - nova paleolitska postaja v Slovenskem Primorju). Bil je član mnogih strokovnih in znanstvenih združenj, dolga leta urednik Arheološkega vestnika in Acta carsologica.  

Kamra.si, 6. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. maja 1919 je na Tolstem Vrhu pri Ravnah na Koroškem umrl Franjo Malgaj, slovenski častnik, pesnik in borec za severno mejo. Rodil se je 10. novembra 1894 v Hruševcu pri Šentjurju.  Rodil se je kot peti od devetih otrok. Njegov oče mu je kljub borni plači železniškega čuvaja omogočil šolanje na gimnaziji. Oktobra 1914 je bil vpoklican. Končal je šolo za rezervne častnike in se v 87. pehotnem polku bojeval na soški in tirolski fronti. Za ponovno zavzetje postojanke Monte Celebije na Južnem Tirolskem (1916) je bil odlikovan z zlato medaljo za hrabrost in povišan v nadporočnika. Po propadu Avstro-Ogrske se je v Celju pridružil slovenski vojski. Zaradi lakote, izkoriščanja, protivojnega in proti bogataškega razpoloženja se je v Mežiški dolini v začetku novembra 1918 pričelo vsesplošno ropanje. Okoli 2000 delavcev je ustavilo delo in začelo ropati vojaške transporte, trgovine, gostilne in večje kmetije. Narodni svet za Mežiško dolino je zaprosil celjsko garnizijo za vojaško pomoč. 6. novembra 1918 je Malgaj zbral oddelek prostovoljcev in odšel z njimi na Koroško. V dveh dneh je oddelku uspelo obvladati kaotično stanje v Mežiški dolini. Malgajeva četa se je povečala na sedemdeset prostovoljcev in 23. novembra vkorakala v Pliberk, 30. novembra pa v Velikovec. Dan kasneje pa so ubranili še napad močnejših avstrijskih sil iz Celovca. V letih 1918–1919 je v Velikovcu izdajal list Jugoslovenski Korotan. Po ukazu Narodne vlade so ga poslali z bojišča v Guštanj (Ravne na Koroškem) z nalogo, da osnuje nekakšno vojaško okrožje. Med avstrijsko ofenzivo maja 1919 je pri Tolstem vrhu nameraval s četo ustaviti sovražnika, vendar naj bi se ponesrečil z ročno bombo. Posmrtno je bil odlikovan z redom Karađorđeve zvezde. Na mestu, kjer je padel, je bil leta 1924 odkrit spomenik; 1941 so ga nemške oblasti podrle, po vojni pa je bil obnovljen in leta 2010 prestavljen na ustreznejšo lokacijo. Malgajev pogum in značaj je popisal Prežihov Voranc v roma