Novice

arhivi

14. maja 1912 se je v Črenšovcih rodil duhovnik in zgodovinar Ivan Zelko

Kamra.si, 14. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. maja 1912 se je v Črenšovcih rodil duhovnik in zgodovinar Ivan Zelko. Umrl je 13. avgusta 1986 v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah. Po osnovni šoli v domačem kraju ter gimnaziji v Murski Soboti in Ljubljani, se je odločil za študij teologije v Mariboru, kjer je bil leta 1935 tudi posvečen v duhovnika. Kot mlad duhovnik je služboval v več župnijah v Pomurju, v vojnem metežu druge svetovne vojne pa nekaj časa tudi na Madžarskem. Od leta 1946 do smrti, to je polnih štirideset let, pa je bila njegova duhovniška postaja Špitalič pri Slovenskih Konjicah.

Mednarodni muzejski dan 2019 na Ptuju

Kamra.si, 13. maj 2019 ― 18. maja muzeji in galerije v Sloveniji in po svetu obeležujejo Mednarodni muzejski dan. Prazniku se pridružujejo tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož in na ta dan vabijo obiskovalce na brezplačni ogled muzejskih zbirk v Ptujskem gradu, v gradu in Grajski pristavi Ormož ter v gradu Velika Nedelja. Ptujski grad, 9.00 – 18.00 BREZPLAČNI VSTOP v muzejske zbirke Ptujski grad, 10.00 – 13.00 SVET NAKITA, muzejska delavnica. Za družine z otroki, starimi več kot 5 let. Udeležba je brezplačna. Grad in Grajska pristava Ormož, 9.00 - 14.00 BREZPLAČNI VSTOP v muzejske zbirke Grad Velika Nedelja, 9.00 - 14.00 BREZPLAČNI VSTOP v muzejske zbirke Salon umetnosti (Prešernova 1, Ptuj), 10.00 - 18.00 razstava UMETNIKI IN UMETNICE PTUJSKE RODBINE KASIMIR OELTJEN / Donacija Rudija Ringbauerja ptujskemu muzeju. Vstop prost. 

Predstavitev knjižice Skrivnosti grajskega parka

Kamra.si, 13. maj 2019 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 16. maja 2019, ob 18. uri vabi na predstavitev knjižice Skrivnosti grajskega parka.  Ob evropskem dnevu parkov, ki ga obeležujemo 24. maja, in v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja si bomo ogledali fotografije dreves ormoškega parka in se z dijaki Urško Kiselak, Katarino Vaupotič in Aleksandrom Štumbergerjem pogovarjali o njihovi različici zgodbe o grofici Irmi, njenih kačah in ormoškem parku. Knjižica je nastala kot rezultat 16. mladinskega raziskovalnega tabora, ki je potekal poleti 2018 v organizaciji RKS OZ Ormož in Medobčinske LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, pod mentorstvom Maje Botolin Vaupotič. Veselimo se vašega obiska!
VABILO

VABILO

Fototeka MNZS, 13. maj 2019 ― Na mednarodni muzejski dan vas vabimo na odprtje razstave Edi Šelhaus. Retrospektiva, ki bo v soboto, 18. maja 2019, ob 18. uri. Slavnostna govornica bo dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo. Razstavo bo odprla ga. Suay Aksoy, predsednica Mednarodnega muzejskega sveta (ICOM). Ob 16. uri bo predstavitev razstavnega kataloga z avtorji besedil. Razstava bo na ogled do 29. septembra 2019....

13. maja 1717 se je rodila Marija Terezija, vladarica habsburških dežel

Kamra.si, 13. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. maja 1717 se je na Dunaju rodila  Marija Terezija, vladarica habsburških dežel. Umrla je 29. novembra 1780 na Dunaju. Marija Terezija je bila nadvojvodinja Avstrije (1740), kraljica Ogrske (1741) in Češke (1743) ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel, s cesarskim kronanjem svojega moža Franca I. Štefana pa je postala tudi cesarica Svetega rimskega cesarstva. S štirideset letnim vladanjem je pričela, ko je oktobra 1740 umrl njen oče Karel VI..  V zakonu s Francem I. Štefanom je imela šestnajst otrok, od tega je bilo 11 deklet, 10 od teh pa se je imenovalo Marija. Najmlajša med njimi je bila Marija Antonija, ki so jo obljubili v zakon Ludviku, nasledniku francoskega kralja, ki je pozneje postal kralj Ludvik XVI., Mariji Antoniji pa so Francozi tudi spremenili drugo ime v danes bolj znano Marijo Antoinetto. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Terezija Priporočamo tudi: https://zgodovinanadlani.si/300-let-od-rojstva-marije-terezije/

13. maj 1979 - Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik sta kot prva Slovenca priplezala na Mount Everest

Kamra.si, 13. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. maj 1979 - Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik sta kot prva Slovenca priplezala na Mount Everest Dva dni kasneje so vrh dosegli še Stane Belak, Stipe Božić in šerpa Ang Phu. Člani odprave so bili: Tone Škarja, vodja, Tomaž Jamnik, Stane Belak, Bojan Pollak, Roman Robas, Štefan Marenče, Stane Klemenc, Viki Grošelj, Zvone Andrejčič, Borut Bergant, Franček Knez, Ivč Kotnik, Marjan Manfreda, Vanja Matijevec, Dušan Podbevšek, Andrej Štremfelj, Marko Štremfelj, Nejc Zaplotnik, Jože Zupan, Stipe Božić, Vlado Mesarić, Muhamed Gafić, Muhamed Šišić, dr. Evgen Vavken, dr. Igor Tekavčič, zdravnika; spremljevalci Slavko Vajt, snemalec, Matjaž Culiberg, Slavko Šetina, radijska tehnika, Marjan Raztresen, Vlado Kovačević, novinarja, Franc Novinc, slikar. O odpravi na Mount Everest so slovenski alpinisti začeli razmišljati že v začetku sedemdesetih let, glavni načrtovalec je bil Aleš Kunaver. Odprava je bila vrhunec slovenskih klasičnih himalajskih odprav, ki jo je preveval duh skupinskega dela. Načrtovan je bil pristop po novi prvenstveni smeri, po zahtevnem zahodnem grebenu. Smer sestavljajo trije zaporedni povsem različni vzponi: z ledenika Kumbu se dviga 700 m visoka strma skalna stena sedla Loh-La, sledi ji 1200 m visoko pobočje Zahodne rame, za njenim vrhom se razteza 2,5 km dolg oster greben, na koncu katerega je začetek strme in razgibane vršne piramide Everesta.Naveze alpinistov so skupaj z 20 višinskimi nosači iz baze na ledeniku Kumbu (5350 m) po natančnem razporedu izmenično odhajale na goro in delale za skupni cilj, osvojitev vrha. Smer so opremljali z fiksnimi vrvmi, iskali prehode, postavili in opremili pet višinskih taborov (6050 m, 6770 m, 7170 m, 7520 m, 8120 m). Po skoraj mesecu in pol dela na gori sta prva proti vrhu odpravila Marjan Manfreda in Viki Grošelj, ki sta se morala obrniti. Naslednji dan sta prav tako neuspešno poskušala Roman Robas in Dušan Podbevšek.     Pri sestopanju jih je ujel vihar in ponoči so morali b

13. maja 1859 se je rodil Ivan Šašelj, duhovnik, zgodovinski pisec in zbiralec ljudskega izročila

Kamra.si, 13. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. maja 1859 se je v Mokronogu rodil Ivan Šašelj, duhovnik, zgodovinski pisec in zbiralec ljudskega izročila. Umrl je 15. oktobra 1944 v Šentlovrencu. Leta 1883 je bil v Ljubljani posvečen v duhovnika. Kot duhovnik je deloval v Beli krajini in na Dolenjskem, med drugim je bil od leta 1883 do 1889 kaplan na Otočcu ter od leta 1899 do 1922 župnik v Adlešičih. Kot župnik je raziskoval cerkveno zgodovino ter zbiral ljudsko izročilo. Za Deželni muzej v Ljubljani pa je zbiral ljudska oblačila.

12. maj, mednarodni dan medicinskih sester

Kamra.si, 12. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. maja, ob mednarodnem dnevu medicinskih sester 12. maj se po svetu obhaja kot mednarodni dan medicinskih sester v spomin na rojstvo Florence Nightingale (1820-1910), britanske humanistke in medicinske sestre, ustanoviteljice sodobnega sestrinstva in je namenjen vsem medicinskih sestram sveta in njihovi dejavnosti pri bolnikih. Vir: http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/232-aktualnosti/mednarodni-dnevi/7292-mednarodni-dan-medicinskih-sester

10. maja 1876 se je rodil Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in pesnik

Kamra.si, 10. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. maja 1876 se je na Vrhniki rodil Ivan Cankar, slovenski pisatelj, dramatik in pesnik. Umrl je 11. decembra 1918. Ivan Cankar se je rodil 10. maja, leta 1876 v hiši Na klancu (Vrhnika) 141 kot osmi od dvanajstih otrok obrtniško – proletarske družine trškega krojača. Leta 1882 se je vpisal v osnovno šolo na Vrhniki, leta 1888 pa na ljubljansko realko. Razrednik in učitelj slovenščine mu je bil Franc Levec, ki ga je zelo spoštoval. Tam se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z Murnom, s Kettejem in z Župančičem. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji Vrtec in reviji Ljubljanski zvon.

Štajermark - po sledeh skupne zgodovine

Kamra.si, 10. maj 2019 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi na odprtje razstave ŠTAJER-MARK. Po sledeh skupne zgodovine: razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske (1890–1920) in predavanje mag. dr. KARIN ALMASY Utrinki iz preteklosti. Spodnja Štajerska na starih razglednicah (1890─1918. Srečali se bomo v četrtek, 16. maja 2019, ob 19. uri v razstavišču knjižnice. Skupina raziskovalcev z Univerze v Gradcu je od leta 2016 pregledala več tisoč zgodovinskih razglednic iz obdobja med letoma 1890 in 1920, ki so bile izdane za območje zgodovinske Spodnje Štajerske/Untersteiermark. Gre za projekt, ki je presegel državne meje, saj so v njem udeležene tako slovenske kot avstrijske ustanove in zbiratelji. Izsledke večletnega proučevanja so avtorji javnosti predstavili z razstavo in katalogom z naslovom »ŠTAJER-MARK. Po sledeh skupne zgodovine: razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske (1890–1920)«. Razstava zastavlja vprašanja o sobivanju, sožitju pa tudi o nasprotjih nemško in slovensko govorečih prebivalcev Spodnje Štajerske. Po večji razstavi, ki je bila predstavljena septembra 2018 v Pavlovi hiši, se je na pot podala potujoča razstava, ki prihaja po gostovanjih v Mariboru in Celju zdaj tudi na Ptuj. Razstava bo na ogled do 28. junija 2019.
ŠTEVILO POHODNIKOV PRESEGLO PRIČAKOVANJA

ŠTEVILO POHODNIKOV PRESEGLO PRIČAKOVANJA

Fototeka MNZS, 10. maj 2019 ― Leta 1969 se je pohoda Po poteh partizanske Ljubljane udeležilo več kot 31.000 udeležencev. To je bil “rekord, ki je presegel še tako optimistična pričakovanja prirediteljev”, je poročal novinar Dnevnika. Kot je razbrati iz članka, je bil pohodnikom in tekačem leta 1969 naklonjeno tudi vreme, ki je še dodalo k prazničnemu vzdušju ob tem dogodku. Ob tem je novinar zapisal, da je tako velika...
ŽE OKOLI PETE URE ZJUTRAJ NA ROŽNIK

ŽE OKOLI PETE URE ZJUTRAJ NA ROŽNIK

Fototeka MNZS, 10. maj 2019 ― Pred petdesetimi leti je Ljubljanski dnevnik poročal, kako so se na večer pred takratnim 1. majem kurili kresovi na Šmarni gori, na Cankarjevem vrhu, Rožniku, Ljubljanskem gradu, Krimu in drugod v okolici. Čeprav so ljudje že dan prej rajali, so se mnogi že pred peto uro zjutraj 1. maja začeli zbirati na Cankarjevem vrhu, kljub rahlemu rosenju. Po poročanju novinarja so se tam na...
O šamanstvu v Sibiriji

O šamanstvu v Sibiriji

Fototeka MNZS, 9. maj 2019 ― #Erasmus Andrej je izkoristil prvo nedeljo v mesecu, ko je v slovenske muzeje vstop prost. Ponovno je obiskal Etnografski muzej in si ogledal razstavo Šamanizem ljudstev Sibirje. Through March and April I have seen advertisements around Ljubljana for the upcoming exhibition “Shamanism of the peoples of Siberia” in the Slovene Ethnographic Museum. I have some very basic knowledge about the indigenous people of Siberia,...

9. maj 1869 - Pivški tabor na Kalcu

Kamra.si, 9. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. maj 1869 - Pivški tabor na Kalcu Pripravil ga je Miroslav Vilhar (1818–1871), pesnik, skladatelj in  politik  s somišljeniki in ga izvedel na svojem posestvu  ob graščini Kalc z imenom »Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo«.  Po poročanju Slovenskega naroda se  ga je deležilo 7-8 tisoč ljudi. Osrednje geslo se je glasilo: »Vse za narod, svobodo in napredek.« Zanimiv je bil program, govorniki so se lotevali političnih, kulturnih in gospodarskih tem, npr. nujnosti pogozdovanja kraških goličav od Snežnika do morja. Med govorniki je prepričljivo nastopil domačin, duhovnik, politik  in publicist Anton Domicelj (1834–1892), prvi visokošolsko izobraženi Zagorc. Vir: https://www.kamra.si/album-slovenije/item/slovenski-narod-tabor-na-kalcu.html (Silvo Fatur)

9. maj 1945 - konec 2. svetovne vojne

Kamra.si, 9. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. maja 1945 se je "uradno" končala 2. svetovna vojna  Evropske države praznujejo 9. maj kot dan zmage nad nacizmom in fašizmom, saj se je tega dne leta 1945 v Evropi uradno končala druga svetovna vojna. Vir:https://www.rtvslo.si/na-danasnji-dan/9-maj-dan-ko-je-bila-osvobojena-ljubljana-in-se-je-uradno-koncala-ii-svetovna-vojna/329094
še novic