Kamra.si, 20. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. maj 1949 - ustanovljen je bil celjski Komorni moški zbor  Ustanovljen je bil kot pevski ansambel Ljudskega gledališča v Celju. S svojimi uspehi je močno zaznamoval celjski in slovenski zborovski prostor, saj sodi med enega najbolj eminentnih sestavov knežjega mesta. Od leta 1951 do danes je zbor prejel 30 najvišjih priznanj za pevske dosežke na domačih in mednarodnih pevskih tekmovanjih, v teh letih so ga vodili številni odlični dirigenti (prof. Egon Kunej, prof. Ciril Vertačnik, prof. mag. Vid Marcen, prof. Janez Bole, prof. Katja Gruber (Kovač), prof. Samo Ivačič, prof. Mihela Pihler, prof. Simon Jager in prof. David Preložnik), ki so doslej sodelovali z zborom, zato se lahko pohvali z obširnim repertoarjem iz slovenske ter tuje ljudske in umetne glasbene zakladnice.  

Kamra.si, 19. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. maja 1580 je Karel II. Avstrijski podpisal pogodbo o prevzemu Lipice, kjer je nastala znamenita kobilarna Ta datum šteje kot datum ustanovitve Kobilarne Lipica in začetka reje lipicanske pasme konj. Lipicánec je pripadnik pasme konjev, vzrejene v Lipici. Je eden od slovenskih simbolov, upodobljen je na slovenskem evro kovancu za 20 centov. "Vzreja lipicanca se je najprej začela iz potrebe po dobrem vojaškem konju. Kmalu so se pokazale njegove odlike in sposobnosti za učenje in nastopanje. Tako so z načrtnim križanjem in umetnim izborom izoblikovali lipicanca, kot ga poznamo danes. To je srednje velik, toplokrven konj, baročnega tipa. Ima srednje veliko, plemenito glavo z velikimi temnimi in živahnimi očmi, srednje velikimi uhlji ter širokimi, polnimi nozdrvami. Vrat je visoko nasajen in usločen. Viher je lepo izražen, hrbet dolg in raven, križ pa mišičast in lepo položen. Prsi so globoke in široke ter izražajo njegovo moč. Griva in rep imata gosto, koštato, vendar kot svila tenko žimo. Korak lipicanca je visok, prožen, energičen in eleganten. Po značaju je lipicanec inteligente, ponosen in dostojanstven, a hkrati skormen in vzdržljiv, zato je zelo primeren za visoko jahalno šolo.Danes poznamo lipicanca predvsem kot belega konja. Vendar so konji, ki jih imenujemo beli konji, v resnici večinoma. sivi. Povsem beli so le beličniki (albini), ki nimajo barvila v dlaki, očeh ali kopitih, a so zelo redki. Lipicanci se skotijo temni. Zaradi mutiranega gena pa kmalu osivijo. Zato so občutljivi za različne kožne bolezni, a te zanje niso tako nevarne, saj napredujejo počasneje kot pri ljudeh.Nekdaj so bili odrasli lipicanci vseh barv. Tudi danes so lahko črni ali rjavi, a jih je malo. Le bele lise na temni podlagi pri lipicancih niso zaželene." (LIPIKUM, str. 20-21)

Kamra.si, 18. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. maja 1938 je v Ljubljani umrl Ivan Lah, pisatelj, publicist, prevajalec in profesor na gimnaziji. Rodil se je 9. decembra 1881 v  Ilirski Bistrici. Študiral je slavistiko, klasično filologijo, filozofijo in pedagogiko v Pragi, kjer je leta 1910 doktoriral. Med letoma 1911 in 1914 je opravljal delo časnikarja pri liberalnih listih Jutro in Dan. Med prvo svetovno vojno je bil sprva zaradi naprednih nazorov zaprt in interniran, kasneje je bil vojak na ruski fronti, kjer je bil tudi ranjen. Po končani vojni se je zaposlil kot profesor na mestni ženski gimnaziji v Ljubljani.

Kamra.si, 17. maj 2019 ― Mojca Širok je novinarka in pisateljica. Ob Dnevu knjižnice, v ponedeljek, 20. maja 2019, jo bomo ob 19. uri gostili v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. V bogati televizijski karieri je bila novinarka v zunanjepolitični redakciji in dolgoletna dopisnica iz Italije in Vatikana. Vodila je TV Dnevnik, Odmeve in zunanjepolitično oddajo Globus, ki jo tudi ureja. Prve reportaže o sicilijski mafiji je pisala za tednik Mladina, za RTVS je posnela dokumentarni film Molk v Palermu. Tudi njene knjige Oblast brez obraza, Zadnji rimski cesar in Od Benedikta do Frančiška so povezane z italijanskim kulturnim in političnim življenjem. Za svoj prvenec, kriminalni roman Pogodba, je Mojca Širok prejela knjižno nagrado modra ptica. Prireditev se vključuje v projekt Vošnjakova bralna značka za odrasle - Sezona umorov.  Vljudno vabljeni!

Kamra.si, 17. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. maj 1869 - sedmi slovenski tabor v Vižmarjih. Tabor v Vižmarjih velja za najmnožičnejšega, ki se je dogodil na binkoštni ponedeljek, 17. maja 1869. Tedaj se je zbralo okoli 30.000 ljudi. Ker so tabori krepili slovenski nacionalizem, jih je konservativna Hohenwartova vlada prepovedala. Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju od 1868 do 1871. Zaznamovala so ga predvsem velika zborovanja na prostem, iz angleškega političnega življenja znani mitingi. Tabore so pričeli organizirati mladoslovenci, zbrani okrog časnika Slovenski narod, šele kasneje so se jim pridružili tudi staroslovenci z Janezom Bleiweisom. Gibanje se je zgledovalo po češki politiki, ki je po letu 1867 za češke dežele odločno zahtevala enak status kot ga je z dualizmom dobila Ogrska. Na taborih so izražali podporo jezikovni enakopravnosti in Zedinjeni Sloveniji, na koncu so zahteve zapisali v resoluciji, ki je večkrat vsebovala tudi praktične, lokalne zahteve. Več https://sl.wikipedia.org/wiki/Taborsko_gibanje

Kamra.si, 17. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. maja 1936 je v Benetkah umrl Alojzij Res, pisatelj, kulturni delavec in posrednik, literarni zgodovinar. Rodil se je 1. julija 1893 v  Gorici.  Alojzij Res je kot otrok izgubil očeta, mati je ostala sama s tremi otroki. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Gorici. Na materino željo je tu začel tudi študij bogoslovja, vendar ga je študij izčrpal, zato ga najprej odložil, nato pa dokončno opustil. Med prvo svetovno vojno so ga vpoklicali v vojaško službo na Dunaj, kjer se je vpisal tudi na univerzo, vendar je študij nadaljeval najprej v Zagrebu, potem v Firencah in v Ljubljani. Leta 1921 je doktoriral z disertacijo Bistvo narodne pesmi; skupaj z Antonom Bajcem sta bila prva doktorja slavistike na Univerzi v Ljubljani.