Kamra.si, 29. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. maja 1850 se je v Begunjah na Gorenjskem rodil Anton Bonaventura Jeglič, slovenski škof in publicist. Umrl je 2. julija 1937 v Stični. Rodil se je v kmečki družini. Ob krstu je dobil ime Anton, drugo ime Bonaventura pa je dobil leta 1880, ko se je vključil v Tretji red sv. Frančiška Asiškega. Prve razrede ljudske šole je opravil v domačem kraju. Leta 1859 je odšel v Ljubljano in kot gojenec Alojzijevišča z odliko končal gimnazijo leta 1869. Študij je nadaljeval na teologiji in po mašniškem posvečenju leta 1873 odšel na Dunaj, kjer je doktoriral 15. dec. 1876. Po enoletnem delovanju kot teolog v ženski kaznilnici v Begunjah je odšel na osemmesečno študijsko potovanje po ital. in nem. univerzah (teologijah). Ko je prišel domov, je bil od maja 1878 podravnatelj bogoslovnega seminišča ter profesor cerkvene zgodovine, dogmatike in prava.

Kamra.si, 29. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. maja 1830 se je v Mengšu rodil Janez Trdina, slovenski pisatelj in zgodovinar. Umrl je 14. julija 1905 v Novem mestu. Po osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in na Dunaju študiral zgodovino, zemljepis in klasično jezikoslovje. Kot profesor je služboval v Varaždinu (1850-1853) in na Reki, kjer je bil l. 1867 kazensko upokojen, češ da zavaja mladino s svojimi političnimi nazori. Tako se je s 37-imi leti naselil v Bršljinu pri Novem mestu, prehodil večinoma peš Dolenjsko in Belo krajino in na svojih popotovanjih neprestano beležil svoja spoznanja o ljudskem življenju, delu, verovanju, mišljenju, navadah. Vse to je kasneje uporabil v avtobiografskih delih, povestih, črticah in bajkah. 

Kamra.si, 28. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. maja 1641 je bil v Ljubljani krščen Janez Vajkard Valvasor, kartograf, geograf, zgodovinar, pisatelj, polihistor, založnik in zbiratelj, ki je leta 1689 v Nürnbergu izdal svoje najslavnejše delo – Slavo vojvodine Kranjske. Umrl je pred 16. novembrom 1693 v Krškem. Janez Vajkard Valvasor se je rodil na Starem trgu v Ljubljani. Njegova starša sta bila Ana Marija Ravbar in deželni odbornik Jernej Valvasor, potomec stare plemiške družine iz Bergama. Valvasorjev oče je bil lastnik gospostev Gamberk in Medija na Izlakah, kjer je mladi Valvasor preživel svoje otroštvo skupaj s 16 brati in sestrami. Baronski naslov si je po mnenju zgodovinarja Borisa Golca Valvasor pripisal kar sam.

Kamra.si, 27. maj 2019 ― Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča in Pokrajinski arhiv Maribor vas v sredo, 29. maja 2019, ob 18. uri vljudno vabita v Pokrajinski arhiv v razstavišče Archivum na predstavitev knjige mag. Nine Gostenčnik Maribor v času mestnega načelnika dr. Franja Lipolda (1931-1935). Knjiga predstavlja obdobje, ko sta se Maribor in širša regija soočala z resnimi gospodarskimi in socialnimi težavami. Vodstvo mariborske mestne občine se je tako moralo spopasti z močnim udarcem gospodarske krize, s posledicami doseljevanja prebivalstva in socialno stisko ter zaradi tega sprejemati hitre in pametne odločitve ter meščanom omogočiti dostojno življenje. Avtorica predstavlja delo mestne uprave v omenjenem času, njeno reorganizacijo, ustanovitev Mariborskih mestnih podjetij, nekatere investicije, poskuse za uresničitev ideje o Velikem Mariboru, socialno sliko mesta ter takratne večje prireditve in proslave.

Kamra.si, 27. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. maja 1926 je v Tomaju umrl Srečko Kosovel, slovenski pesnik, kritik in publicist. Rodil se je 18. marca 1904 v Sežani.  Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Pliskovico na Dolenjem Krasu, vendar tam niso ostali dolgo. Leta 1908 so se naselili v Tomaju, kjer so živeli v šoli. V Tomaju je obiskoval osnovno šolo. Kosovel je prvič objavil svoj spis kot 11-leten otrok v otroškem listu Zvonček, v katerem opisuje Trst. V to mesto je kot otrok veliko hodil in je imelo v njegovem srcu poseben prostor. Pri Kosovelih je bilo zanimanje za umetnost splošno. Hodili so v Trst v gledališče in na koncerte ali k prijateljem in znancem, ki so bili podobnega duha, in ti so bili večkrat gostje pri njih v Tomaju. Po opravljeni osnovni šoli se je leta 1916 vpisal na realko v Ljubljani, na kateri je bil učni jezik nemški. Začel je sodelovati v srednješolskem literarnem krožku in v dijaških glasilih, izdajati je začel tudi tiskan dijaški list Lepa Vida in zbral v njem vrsto mladih, vendar ga je moral zaradi neplačanih dolgov ustaviti. Leta 1920 je tam srečal Ludvika Mrzela. Istega leta se je odzval na fašistično politiko Italije, ki je požgala Narodni dom v Trstu. Ko je leta 1922 maturiral, se je odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Sodeloval je pri avantgardistični reviji Trije labodi, ki je začela izhajati leta 1921 v Novem mestu. Organiziral je literarno-dramatični krožek, predavanja in literarne večere v Ljubljani in pred delavci v Zagorju. Leta 1925 je s svojimi vrstniki prevzel urejevanje revije Mladina. Pripravljal je tudi zbirko Zlati čoln, ki pa ni izšla.