Novice

arhivi

18. maj, svetovni dan muzejev 2020

Kamra.si, 18. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. maja, ob svetovnem dnevu muzejev Že leta 1977 je Mednarodni muzejski svet ICOM zaznamoval 18. maj kot Mednarodni dan muzejev, z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev, tudi slovenskih. Leta 2018 je mednarodni muzejski dan praznovalo več kot 44.000 muzejskih institucij v več kot 158 državah sveta. Med njimi tudi Slovenija s svojo mrežo raznolikih muzejev. Mednarodni muzejski dan MMD 2019 se letos posveča temi Muzeji kot kulturna središča: Prihodnost tradicije« (Museums as Cultural Hubs: The future of tradition). V soboto, 18. maja 2019, bomo po celi Sloveniji muzeji in galerije obeležili mednarodni muzejski dan s prostim vstopom in obilico raznovrstnih dogodkov. Vir: http://www.icom-slovenia.si/aktivnosti/mednarodni-muzejski-dan/

Mednarodni muzejski dan 2020 v Pokrajinskem muzeju Celje

Kamra.si, 15. maj 2020 ― Pokrajinski muzej Celje vabi ob mednarodnem dnevu muzejev 𝘃 𝗻𝗲𝗱𝗲𝗹𝗷𝗼, 𝟭𝟳. 𝗺𝗮𝗷𝗮, 𝗺𝗲𝗱 𝟭𝟬. 𝗶𝗻 𝟭𝟴. 𝘂𝗿𝗼 na brezplačen ogled vseh razstav. ❌ 𝗩 𝗽𝗼𝗻𝗲𝗱𝗲𝗹𝗷𝗲𝗸, 𝟭𝟴. 𝗺𝗮𝗷𝗮 𝗯𝗼 𝗣𝗼𝗸𝗿𝗮𝗷𝗶𝗻𝘀𝗸𝗶 𝗺𝘂𝘇𝗲𝗷 𝗖𝗲𝗹𝗷𝗲 𝗺𝘂𝘇𝗲𝗷 𝘇𝗮𝗽𝗿𝘁. Vir: https://www.facebook.com/events/358782545081028/  

14. maj 1921 - dr. Juro Hrašovec postane prvi slovenski celjski župan

Kamra.si, 14. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. maj 1921 - dr. Juro Hrašovec postane prvi slovenski celjski župan Leto 1921 je prineslo v zgodovino celjske občinske uprave velike spremembe. Prvič se je namreč zgodilo, da so si Celjani, ženske volilne pravice še vedno niso imele, izvolili svoje zastopnike na podlagi splošnega in enakega volilnega prava, ki je nadomestil predvojnega avstrijskega, temelječega na sistemu volilnih razredov. Prvič pa se je tudi zgodilo, da je župan mesta Celja postal Slovenec.  Ves april leta 1921 je bil v znamenju predvolilnega boja, ki pa ga je Nova doba označila kot "mirnega, brez razburjenja, razun par brezpomembnih incidentov". Tudi volitve 26. aprila so potekale brez zapletov. Od 813 oddanih glasov so jih 304 dobili kandidati Jugoslovanske demokratske stranke, druga najmočnejša je z 265 glasovi postala stranka socialdemokratov, kandidati Narodne socialistične stranke so prejeli 136 glasov in Slovenske ljudske stranke 108. Tako so v novem 32-članskem občinskem odboru zasedli 12 mest demokrati, 10 socialdemokrati, 6 narodni socialci in 4 ljudska stranka. Prva seja novega povsem slovenskega občinskega odbora, Nemci se občinskih volitev niso udeležili, je bila 14. maja. Po uvodnem nagovoru gerenta dr. Žužka je slovesno predal vodenje prve seje najstarejšemu odborniku Silvestru Fonu. Ta je imel težko nalogo, saj je bila glavna točka dnevnega reda izvolitev novega celjskega župana. Po pričakovanjih prvi krog volitev v občinskem odboru še ni dal zmagovalca, saj je vsaka stranka glasovala za svojega kandidata. Morali so opraviti drugi krog volitev, v katerega sta se uvrstila kandidata dveh najmočnejših strank v občinskem odboru. Kandidat demokratov je bil starosta celjskih Slovencev dr. Juro Hrašovec, ki pa zanimivo, sploh ni bil občinski odbornik in kandidat socialdemokratov ter občinski odbornik Franc Koren. Izid ožjih volitev je bil dokaj tesen, saj je za dr. Hrašovca glasovalo 17 odbornikov (blok demokratov in narodnih socialistov, kasneje

11. maja 1784 se je rodil Urban Jarnik, duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec

Kamra.si, 11. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. maja 1784 se je na Potoku v Ziljski dolini na Koroškem rodil Urban Jarnik, duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec. Umrl je 11. junija 1844 v Možberku ob Vrbskem jezeru na Koroškem.  Urban Jarnik je bil rojen kot tretji sin kmeta, gostilničarja in tovornika Janeza Jarnika, po domače Nadižarja, na Potoku pri Štefanu na Zilji. Z enajstimi leti so mladega Jarnika vpisali na gimnazijo v Celovcu, ki jo je leta 1801 z izvrstnim uspehom zaključil. Od leta 1801 do leta 1803 je študiral filozofijo na liceju v Celovcu, po tem pa nadaljeval s študijem teologije v novoustanovljenem celovškem semenišču, ki ga je od leta 1801 vodil Jurij Japelj. V šolskem letu 1804/05 se je Jarnik vpisal na teološko fakulteto graškega vseučilišča, a se je po izrecni graji krškega ordinariata spet vrnil v domače bogoslovje. V Celovcu je potem do konca študija stanoval izven semenišča. 12. oktobra 1806 je bil z dispenzo (ker še ni dopolnil predpisanih 23 let) posvečen v duhovnika ter postavljen za kaplana v Čajničah (Tultschnig), kjer je ostal tri leta. Od leta 1809 do leta 1811 je bil kaplan v Podkrnosu, nato je od aprila 1811 do marca 1818 deloval kot mestni kaplan v stolni župniji sv. Petra in Pavla v Celovcu, le eno leto (1813/4) je bil vmes »pri Fari« (sv. Egidija). Leta 1813 je dobil tudi kuratni beneficij pri cerkvi sv. Boštjana v meščanskem špitalu (Bürgerspital). 27. marca 1818 je dobil mesto župnika v Šmihelu na Gosposvetskem polju, tik ob tedanji slovensko-nemški jezikovni meji, januarja 1827 pa je dobil z odlokom ilirskega gubernija v Ljubljani deželnoknežjo župnijo v Blatogradu (Možberk, nemško Moosburg) nad Vrbskim jezerom, kjer je 11. aprila 1844 tedaj že slepi pesnik in jezikoslovec umrl.
Emil Memon - On the Run, an American song (2018) Glasbeni video

Emil Memon - On the Run, an American song (2018) Glasbeni video

DIVA nove pridobitve, 11. maj 2020 ― Pesem Emila Memona se ukvarja z bolečino in paranojo ameriškega življenja. Gre za kinematografsko pesem, v kateri besedilo opisuje mlada zaljubljenca, kot v hollywoodskih filmih, ki bežita pred zakonom čez prostrane ZDA, kar ima nekaj za opraviti s filmom "Bonnie in Clyde" Arthurja Pena. Besedilo se referira na ploščo "Berlin" Louja Reeda. Za video delo so značilne vizualne podobe, ki so zreducirane na domala statične prizore. V njih je zaznati le minimalne premike, ki jih tvori...

10. maja 1896 se je v Trbovljah rodila Tončka Čeč, slovenska komunistka, partizanka, prvoborka in narodna herojinja

Kamra.si, 10. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. maja 1896 se je v Trbovljah rodila Tončka Čeč, slovenska komunistka, partizanka, prvoborka in narodna herojinja. Umrla je 3. novembra 1943 v Auschwitzu. Rojena je bila v rudarski družini v Trbovljah. Po končani osnovni šoli se je vpisala na administrativni tečaj, po prvi svetovni vojni pa se je zaposlila pri trboveljskih delavskih organizacijah in sodelovala v delavski kulturi.

8. maj - svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca

Kamra.si, 8. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. maj - svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca Rdeči križ je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 23. oktobra 1863 v Ženevi, ko so se srečali predstavniki 16 držav in na pobudo Jeana Henrija Dunanta (1828-1910) ustanovili človekoljubno organizacijo Mednarodni Rdeči križ. Dunantu se je, ko je bil očividec bitke pri Solferinu (24. junija 1859) v Italiji, kjer je videl ranjene vojake, ki niso imeli nobene pomoči, porodila zamisel, da bi ustanovil organizacijo, ki bi nevtralno pomagala vsem ranjenim vojakom. Na njegov rojstni dan, 8. maja, obeležujemo svetovni dan Rdečega križa. Organizacija je dokončno zaživela naslednje leto, med njenimi cilji pa je bila predvsem nevtralna pomoč vsem udeležencem vojn. Simbol organizacije je postal rdeči križ na belem ozadju (obrnjena švicarska zastava), kasneje pa tudi muslimanski rdeči polmesec in Davidova zvezda. 7. decembra 2005 so države članice izglasovale uvedbo tretjega simbola, rdečega kristala, tako da se je lahko izraelska organizacija Magen David Adom vključila v Mednarodni komite Rdečega križa (ICRC), saj dotlej simbol te organizacije, rdeča Davidova zvezda, ni bil priznan kot simbol Rdečega križa. Prvi začetki rdečega križa so se sicer pojavili že tristo let pred Dunantovo zamislijo, ko se je s tovrstno humanitarno dejavnostjo na bojnih poljih ukvarjal Italijan Kamil de Lellis. Za simbol svoje dejavnosti si je že takrat izbral podobo rdečega križa. Organizacija zdaj deluje v 160 državah. V Sloveniji je bil Rdeči križ ustanovljen leta 1944. Z 8. majem se v Sloveniji pričenja teden Rdečega križa, ki vsako leto poteka od 8. do 15. maja.  Viri: https://sl.wikipedia.org/wiki/Henri_Dunant https://sl.wikipedia.org/wiki/Rde%C4%8Di_kri%C5%BE https://www.rks.si/sl/Maj_9/Zakaj_obelezujemo_svetovni_dan_Rdecega_kriza_in_Rdecega_polmeseca/

8. maj 1941 – v celjskem kapucinskem samostanu je izšla 1. št. humorističnega lista Kapucinski toti

Kamra.si, 8. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. maj 1941 – izšla je 1. številka ilegalnega humorističnega lista Kapucinski toti Nemci so v Celju v drugi polovici aprila 1941 začeli v skladu z navodilom državnega vodje SS Heinricha Himmlerja zapirati zavedne Slovence, predvsem izobražence in tiste ljudi, ki so se na Štajerskem naselili po 1914 (zlasti primorski emigranti).  Aretiranci iz celjskega področja so skozi manjše zapore v posameznih središčih regije dospeli v Celje, kjer so jih zaprli v mestno kasarno in kasneje v kapucinski samostan in Stari pisker.  V samostanu je od 8. maja in 20. junija 1941 izhajal Kapucinski toti in  v Celjskem piskru  od 1. do 5. junija 1941 Toti Stari pisker.   Oba lista dajeta dober vpogled v način življenja jetnikov in v konkretne zgodovinske podatke: številčno stanje zapornikov, datum uvedbe prisilne telovadbe, še posebej pa so zanimivi podatki, po katerih lahko slutimo, da je bila politična diferenciranost vsaj med zaprtimi v kapucinskem samostanu precejšnja. Kapucinski toti so  tiskali na opalografu, ki je bil prej last kapucinskega dijaškega konkvita in na katerem so pred vojno gojenci razmnoževali dijaški list Konviktar. Po pričevanju tedanjih zapornikov so pobudo za izdajanje lista dali zaporniki iz Laškega iz kroga dr. Franca Roša in Franja Vilharja.. Izdanih je bilo pet številk, prve štiri številke je uredil Franjo Vilhar,  zadnjo pa kapucin Jakob Sem. Vir: Kapucinski toti in Toti Stari pisker, faksimilirana izdaja ob štridesetletnici vstaje in izzida ilegalnih listov celjskih političnih zapornikov, 1981

7. maja 2018 je umrl Miki Muster (uradno Nikolaj Muster), slovenski animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser

Kamra.si, 7. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. maja 2018 je v Ljubljani umrl Miki Muster (uradno Nikolaj Muster), slovenski animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser. Rodil se je 22. novembra 1925 v Murski Soboti.  Njegova družina se je zaradi očetove zdravniške službe večkrat selila, tako da se je najprej šolal v Ljubljani, med vojno pa je gimnazijo končal v Murski Soboti. Na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani je leta 1953 diplomiral iz kiparstva. S svojim osnovnim poklicem pa se je ukvarjal le kratek čas. Med prebivalci Murske Sobote je znana njegova skulptura partizana Štefana Kovača-Marka, ki danes stoji pri gledališki dvorani. Uveljavil se je šele kot risar in karikaturist. V letih 1973 do 1990 je iz političnih razlogov zapustil Slovenijo. Živel je v Münchnu, kjer je bil sodelavec Bavaria filma. Pri ustvarjanju sta mu bila zgled Walt Disney in argentinski humoristični risar Guillermo Mordillo. Bil je avtor in režiser številnih risanih filmov za TV, sprva v Sloveniji in kasneje v Nemčiji (po vzoru Mordilla). Med televizijskimi liki, ki se jih marsikdo spomni še danes, so npr. znameniti cik-cak zajčki, reklame za visoki C in drugi, ki so jih na RTV Ljubljana predvajali vsak večer v sklopu oglasov pred poročili. V Sloveniji je prvi začel ustvarjati stripe. Najbolj znan je po likih Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje, saj ravno ti liki poosebljajo najbolj prepoznavne človeške značaje. Njegov način predstavljanja človeških vrlin in slabosti v teh in drugih stripih je nevsiljiv in razumljiv vsakomur. Ilustriral je tudi nekaj slovenskih prevodov slikanic tujih avtorjev ter slikanic slovenskih avtorjev. Občasno je za popestritev vsebine ilustriral še kakšno poljudno strokovno brošuro, npr. s področja zdravja ali osebne varnosti. 
Emil Memon - Washington Sq. Valhalla (2015) Glasbeni video

Emil Memon - Washington Sq. Valhalla (2015) Glasbeni video

DIVA nove pridobitve, 6. maj 2020 ― Emil Memon je zasnoval video nekega vročega avgustovskega dne, ko je sedel na Washington Square v New Yorku in se poigraval z nekaterimi glasbenimi programi na svojem iPadu. Na to osnovo je dodal elektroniko in posnel pesem v glasbenem studiu njegovega prijatelja v Brooklynu skupaj s svojim vokalom in violino umetnice Leyne Papach. Za vizualno podobo je ponoči posnel valove reke Hudson in luči Hobokena in Jersey Cityja s pomola West Side Chelsea. Video prikazuje statičen prizor valovanja morja z mestom...
Emil Memon - Twilight of the Gods (2016) Glasbeni video

Emil Memon - Twilight of the Gods (2016) Glasbeni video

DIVA nove pridobitve, 6. maj 2020 ― Video prikazuje ulico v Sohu v New Yorku, nekoč pomembni umetniški soseski s številnimi galerijami in umetniki, ki so tam živeli in ustvarjali, med njimi nekaj let tudi Emil Memon. Ulice leta 2016, v času snemanja, se zdijo bolj zapuščene in prazne kot v času cvetoče umetniške scene Soho. Vokal za mojo kitarsko skladbo je prispevala umetnica Hayley MacCulloch. (Vir: DIVA)
Emil Memon - Three Steps to Madness. Social Sculpture and Other Short Stories (2020) Instalacija/ Dokumentarni video/ Razstava

Emil Memon - Three Steps to Madness. Social Sculpture and Other Short Stories (2020) Instalacija/ Dokumentarni video/ Razstava

DIVA nove pridobitve, 6. maj 2020 ― Dokument razstave / avdiovizualne instalacije Emila Memona z naslovom "Three Steps to Madness. Social Sculpture and Other Short Stories" (Projektna soba SCCA, Ljubljana, 2019).Sestavljale so jo prostorske instalacije, video projekcije, skulpture, plakati, printi in objekti. Razstava je vključevala nekatera preoblikovana starejša Memonova dela, obenem pa so bili na ogled tudi projekti, ki so bili še v procesu izdelave. Kot je zapisala kuratorka Barbara Borčić, so "razstavljena dela p...

6. maja 1912 se je rodil duhovnik in zgodovinar Ivan Škafar

Kamra.si, 6. maj 2020 ― Iz domoznanske zbirke na današnji dan ... 6. maja 1912 se je v Beltincih rodil duhovnik in zgodovinar Ivan Škafar. Umrl je 15. februarja 1983 v Radljah ob Dravi. Ivan Škafar, rojen v Beltincih, je otroštvo do leta 1920 preživel v Združenih državah Amerike (South Bend v Indiani) in tam začel obiskovati osnovno šolo. Zatem se je družina vrnila v rodno v domovino in se nastanila v Bratoncih. Osnovno šolo je nadaljeval v Beltincih, zatem pa obiskoval realno gimnazijo v Murski Soboti, in sicer sedem razredov, osmega pa je z maturo opravil v Ljubljani leta 1931.  
še novic